Stanfordska študija

Odmevna študija, ki so jo izvajali v Kaliforniji na Stanfordu, je obsegala meritve v 53 domovih, kjer so merili koncentracijo metana v zraku v kuhinji. Študija znana predvsem po presenetljivem zaključku, da približno 76% vseh emisij nastane ob tem, ko je štedilnik ugasnjen.

Njihove ugotovitve kažejo, da plinski štedilniki v povprečju v nedelovanju izpuščajo 57,9 mg/h metana. Porazdelitev med štedilniki je precej neenakomerna, saj je iz najslabših 5 štedilnikov uhajalo kar 49% vsega plina. Razen štirih štedilnikov so vsi ostali presegali emisije 10 mg/h. Iz večine štedilnikov in napeljave torej uhaja vsaj nekaj plina, ko štedilnik ni prižgan. Količine uhajanja plina iz štedilnika so bile zelo različne, vendar večina med 10mg/h in nekaj sto mg/h.

Izpusti pri enkratnem prižigu in ugasnitvi štedilnika so bili izmerjeni pri 45,9mg metana. Izpusti so odvisni od načina prižiganja, najslabši so štedilniki, ki uporabljajo pilotni plamen, a teh pri nas ni.

Študija ni odkrila nobene povezave med izpusti metana in starostjo štedilnika, ceno štedilnika ali prihodki gospodinjstva. Sam bi ob takih rezultatih začel razmišljati, da je zelo pomemben postopek montaže.

Primerjava z mojo oceno

Moj izračun ima v osnovi kaj nekaj problemov. Števec, ki ga uporablja Energetika Ljubljana, ima minimalni nazivni pretok Qmin 0,04m3/h, sam pa sem izmeril 0,000188m3/h, kar je okvirno 200x manj kot Qmin. Števec je certificiran zgolj znotraj območja, ki ga določata Qmin in Qmax. Zunaj tega območja ni preverjan in ima lahko znatno napako.

Prav tako bi lahko na števec vplivalo raztezanje in krčenje plina zaradi spreminjanja atmosferskega tlaka in prehodni pojavi v plinovodu, npr. ko sosedje prižigajo in ugašajo trošila.

Svojo "porabo" ob ugasnjenem štedilniku lahko pretvorim v miligrame. Če za gostoto metana vzamem 0,717kg/Nm3, lahko 4,52dm3/dan pretvorimo v 3,24g/dan metana, oz. na uro je to 135mg/h.

135mg/h zagotovo sodi v velikostni razred, ki so ga izmerili v stanfordski študiji, torej med 10mg/h in nekaj sto mg/h. Izvajalci študije so vseeno imeli precej bolj dodelano metodologijo meritev in boljšo opremo, ki je zares omogočala merjenje zelo nizkih koncentracij plina ne glede na vse ostale spremenljivke.

Če območje med 10mg/h in 100mg/h pretvorimo v kubične decimetre na dan, je to med 0,3347 dm3/dan in 3,347 dm/dan, kar je podobno številki, ki jo je izmeril moj števec.

Viri:

• Pušča vam plin
• Methane and NOx Emissions from Natural Gas Stoves, Cooktops, and Ovens in Residential Homes
• Energetika Ljubljana
• Metan, Wikipedija
• Picarro G2210-i Isotope Analyzer

Koliko plina uhaja

K sreči sem fotodokumentiral stanje plinomera in lahko zdaj naredim odčitek.

Staro stanje 28.2. ob 07:42 je bilo 2095,7938 m3.

Novo stanje 3.3. ob 12:21 je bilo 2095,8092 m3.

Izmerjena razlika je 0,0154 m3.

Razlika v času je 3 dni, 4 ure in 39 minut oz. 76,65 ur.

0,0154 m3 deljeno z 76,65 ur je 0,0002009 m3/h oz. približno 0,201 dm3/h. Na dan plinomer izmeri 4,82 kubične decimetre plina, ki uhaja iz štedilnika.

Ta izračun lahko primerjam s porabo plina za pretekli mesec.

Začetno stanje 31.1. ob 07:38 je bilo 2095,6591 m3. Končno stanje 28.2. ob 07:42 je bilo 2095,7938 m3.

Razlika v plinu je 0,1347 m3. Razlika v času je 28 dni in 4 minute oz. 672 ur.

0,1347 / 672 = 0,0002004 m3/h oz. 0,2004 dm3/h. Na dan plinomer izmeri približno 4,81 kubične decimetre plina. To je presenetljivo podoben rezultat prejšnjemu. Očitno res cel mesec nisem uporabljal plinskega štedilnika.

Ob upoštevanju pretvorbenega faktorja zaradi nadmorske višine 0,93858, je količina fosilnega plina, ki dnevno uhaja, približno 4,52 normne kubične decimetre oz. 0,00452 Nm3.

Kaj to pomeni

Zaradi plinovoda imam nameščen plinomer in sem sploh imel možnost opaziti, da plin uhaja iz štedilnika. V primeru uporabe plina v jeklenki je to težje, saj ni med jeklenko in štedilnikom nobenega števca, sploh pa ne umerjenega.

Količine plina, ki uhajajo iz štedilnika, so tako majhne, da se jih s človeškimi čutili ne voha, ne zazna. Če boste res pozorni in dobesedno tiščali nos v ugasnjen štedilnik, potem morda zavohate značilni "vonj po plinu". Kar zares vohate sicer ni zemeljski plin, ampak dodan plin, ki poskrbi, da lahko uhajanje plina zavohamo.

Z vidika varnosti načeloma take količine ne bi smele biti problematične za neko stanovanje, ki je v redni rabi, kjer se torej odpirajo okna in vrata. Lahko bi se plin začel kopičiti v nevarnih količinah, če bi bili prostori dlje časa zaprti ali če bi se uhajanje povečalo. Če uporabljate jeklenko, je vsekakor smiselno zapreti jeklenko s plinom, če boste za dlje časa odsotni oz. če bojo prostori dlje časa neuporabljani.

Z vidika zdravja vsekakor ni dobro, da vdihavamo ogljikovodike in druge primesi, ki so po plinovodu prišle v hlapni obliki morda namenoma, kot so plini, ki dajejo plinu vonj, kot tudi tisti, ki pridejo z zemeljskim plinom, ker nima smisla popolnoma izločati zgolj metana, če gre za plin, ki je namenjen predvsem sežiganju.

Cenovno je tak izpust tudi pri obstoječih cenah plina zanemarljiv - 12,6 centa na mesec.

Z vidika emisij toplogrednih plinov je plin iz plinovoda predvsem metan, ki je kar 84-krat močnejši toplogredni plin kot CO2. Metan ima pri normalnih pogojih težo 0,717kg/m3, kar pomeni, da vsak dan uide 3,24g metana. To ustreza približno 272g CO2 ekvivalenta emisij. Povedano drugače: plinski štedilnik ždi v hiši, a vsak dan tudi ob neuporabi naredi emisij za nekaj kilometrov vožnje z avtomobilom!

Sledeči izračun je zelo čez palec, tudi zato, ker primerjam mestni plin s plinom iz jeklenke. Če je štedilnik izven uporabe 90% časa, v enem letu uhajanje nanese za 1kg plina. To je približno desetina jeklenke. V prejšnjem stanovanju, kjer sva imela jeklenko, sva eno jeklenko porabila v 10 mesecih. 1kg izpuhtelega plina na 12kg porabljenega bi bilo okrog 8% izgub, kar je veliko.

Za ta plinski štedilnik lahko rečem le, da ne bo več dolgo delal izpustov.

Preberite še naslednjo objavo, primerjavo moje ocene izgub s študijo, ki so jo izvedli na Stanfordu.

Povezave:

• What's inside a gas meter?
• Metan, Wikipedija
• Preračun porabe zemeljskega plina iz m³ v kWh, Energetika Ljubljana
• Your Gas Stove Is Bad for You (And Terrible for the Environment), Popular Mechanics
• Have a gas stove? How to reduce pollution that may harm health, health.harvard.edu
• Even when off, gas stoves can leak benzene concentrations comparable to secondhand smoke, thehill.com
• Kako natančna je ocena uhajanja plina na mojem odjemnem mestu, zejn.net

Čemu služi termovizijska kamera

Kaj se da ugotavljati z napravo, ki zaznava temperaturo?

Vidite lahko področja z višjo in nižjo temperaturo. Če vam okna ali vrata ne tesnijo in je skoznje prepih, se lepo vidi področje, kjer zrak hladi površine. Na okenski polici se vidi tudi hladnejše področje, kar je zaradi konvekcije tudi ob zatesnjenem oknu običajen pojav.

Če radiator ni odzračen ali pa se je v njem nabrala gošča in ne greje enakomerno, se to zelo jasno vidi.

Če se ventila ne da zapreti povsem do konca in nekaj tople vode še vedno kroži skozi ogrevalni sistem, tudi če je razlike samo par stopinj, lahko tak defekten ventil s tako napravo še vedno zaznate.

Če nimate izoliranih toplovodnih napeljav (kar bi bilo edino smiselno) in iztočite nekaj vode, se po steni z časovnim zamikom vidi sled napeljave. Hladno vodo je precej težje videti, ker je razlika v temperaturi manjša in je toplotni tok precej manjši.

Vidi se hladne kote sobe ali toplotne mostove - področja, kjer je zaradi slabe izvedbe izolacije ali konstrukcije pretok toplote večji.

Lahko se vidi tudi konstrukcijske lastnosti stavbe. Na posnetkih na youtube se na ameriških lesenih hišah vidi potek nosilnih stebrov, pri nas pa npr. potek travet - nosilcev montažnega stropa.

Velika večina na električno omrežje priključenih naprav se do neke mere greje. V sobi, ki jo pregledujete s termo kamero, naprave, ki imajo stand-by porabo, kar žarijo.

Če imate večji porabnik električne energije, npr. električni bojler za toplo vodo, se jasno razloči varovalka, preko katere se teče tok.

Če imate električne vodnike, preko katerih teče večji tok, lahko s termovizijsko kamero preverite, da so spoji kakovostni in da ne prihaja do pregrevanja.

Če imate kurišče na polena, lahko preverite če je pepel res ugasnil in ga je varno odložiti.

S termo kamero se lahko vidi tudi izparevanje vode, saj voda ob izparevanju ohlaja površino, s katere izpareva. Tako lahko hladne zaplate na kameri nakazujejo potencialna mesta, kjer je smiselno preverjati za vlago.

Na podoben način lahko vidite, če je oprano perilo že suho.

In seveda najpomembneje: s termo kamero lahko preverite, če sta kava ali čaj že dovolj ohlajena za zaužitje.

Katere lastnosti so pomembne pri termovizijski kameri

Termovizijske kamere imajo enako kot navadne kamere različno ločljivost senzorjev. Najmanj zmogljivi senzorji imajo ločljivost 80x60 pikslov. Pri teh je slika zelo zrnasta in so bolj na nivoju igrače, čeravno drage. Za resnejšo rabo so uporabni senzorji z 160x120 piksli in več. Zmogljivejši so hitro dražji.

Pri zaznavanju je pomembna tudi razločevanja razlike v temperaturi med sosednjimi piksli, ki nam določa kako majhno razliko v temperaturi bo senzor še sposoben zaznati. Manjšo razliko kot je sposoben zaznati senzor, bolj detajlen in dinamičen bo prikaz temperaturnih razlik in manjše razlike v temperaturi bodo potrebne, da opazimo anomalijo.

Vsaka termovizijska kamera ima tudi omejeno temperaturno področje delovanja, ki se tipično nahaja nekje od malo pod minusom in nekaj sto stopinj celzija. Vsekakor se je potrebno zavedati kakšno temperaturno območje je tisto, ki bi ga želeli opazovati.

Pomemben je tudi zorni kot termovizijske kamere. Cenejše kamere imajo nezamenljivo lečo, s katero je določen zorni kot. Za običajno rabo so najbolj uporabne takšne, ki imajo zorni kot nekje med 30° in 50°. Dražje naprave omogočajo menjavo leč, tako da npr. omogočajo manjši zorni kot in je z njimi potem možno snemati tudi z večje razdalje.

Večina cenejših kamer ima omejeno možnost ostrenja slike oz. nastavljanja fokusa.

Ostale stvari so stvar tega kako specializirano opremo želite, koliko dodatnih funkcij in katere, ter koliko vam priložena programska oprema olajša delo. Med dodatnimi funkcijami so pogosto povezljivost preko wifi in upravljanje preko aplikacije na telefonu, snemanje videa, nastavljanje fokusa, zamenjljive leče in tako dalje. Priložena programska oprema pa je tipično predvsem namenjena enostavnejšemu ustvarjanju poročil o pregledu.

Elektronske naprave v IR spektru žarijo. Primerjava različnih načinov prikaza IR kamere. Levo zgoraj je samo termalna slika. Desno zgoraj je kombinirana slika, ki v enem prikazu združi vidni in IR spekter. Levo spodaj je prikaz slika-v-sliki, desno spodaj je samo vidni spekter.

Triki in namigi

Ker termovizijska kamera zaznava infrardečo svetlobo, je potrebno pri interpretaciji opazovanja nekaj pazljivosti. Različni materiali namreč različno intenzivno sevajo IR svetlobo, kar poimenujemo emisivnost. Posebej je treba biti pazljiv pri kovinah.

Človeška koža ima emisivnost med 0.97 in 0.999, kar pomeni, da izseva praktično vse. Beton in zidak imata emisivnost okrog 0.90. Oksidiran aluminij ima emisivnost 0.20, zloščene kovine pa imajo zelo nizko emisivnost, samo 0.04.

Ker termovizijska kamera izračunava temperaturo površine posredno, na podlagi zaznanih emisij IR svetlobe, bo zaznana temperatura kovinskega dela precej zgrešena.

Podoben pojav je odbojnost. Zelo gladke površine delujejo kot zrcalo in v njih vidimo odsev drugih predmetov.

Če je potrebno odčitavati temperaturo kovinskih predmetov ali predmetov, ki delujejo kot zrcalo, je najlažji način, da jih prelepimo s krep selotejpom. Če tega ne moremo narediti, je potrebno nastaviti emisivnost oz. si predmet ogledati z različnih zornih kotov, da se prepričamo, da ne gre za odsev.

Par posnetkov

Levo: Neustrezna mansardna izolacija, tram je takoj za montažno steno.

Desno: Manjkajoče tesnilo pri vzidavi balkonskih vrat povzroča toplotni most (Slika je navpično.)

Mačka, ki se ne boji kumare

Ali potrebujete termovizijsko kamero?

Termovizijska kamera je za posameznika še vedno relativno draga stvar, saj osnovne termovizijske kamere stanejo 400 do 500 evrov. Nedvomno pa so cene padle do te mere, da bi tako orodje moral imeti vsak, ki opravlja obrtniško delo, ki vključuje vroča dela, električne napeljave, vodovodne napeljave ali toplotne stroje.

Viri in sorodno branje:

• Thermal Camera Specs You Should Know Before Buying, flir.com
• C-THERMAL FLIR Lepton core comparison - 80x60 vs. 160x120
• Emissivity, Wikipedia
• Kako termovizijski dodatek reši pogosto težavo lastnikov hiš in stanovanj!, Nedeljski nasvet, Tehnozvezdje.si
• Infiray T2S+ Thermal Camera Review

Marpromova nova baterijska avtobusa

Nova avtobusa Marproma naj bi se bila zmožna napolniti v 5 minutah, s to energijo pa lahko opravita pet voženj. Avtobusa bosta vozila na liniji 6 - Vzpenjača. Do sedaj so na ti liniji vozili štirje avtobusi, ki so za skupaj 290.000 kilometrov letno pokurili 116.000 litrov dizla. Dva od teh bosta sedaj električna.

Skupna vrednost nakupa avtobusov znaša milijon evrov, poleg dveh avtobusov pa sta bili postavljeni še dve hitri polnilnici, ki sta stali blizu 290.000 EUR.

Gre za avtobusa Iveco E-way dolžine 12 metrov in s kapaciteto do 91 potnikov. Marprom se je odločil za različico z manjšo baterijo kapacitete 73kWh serijsko in 88kWh opcijsko. Baterija je osnovana na anodi iz litijevega titanata, tovrstne baterije pa so zelo primerne za hitro polnjenje, so toplotno zelo obstojne in varne (beri: se ne vžgejo), ter imajo dolgo življenjsko obdobje.

Eno polnjenje zadostuje za 5 voženj, polnjenje pa bo potekalo na t.i. oportunitetni način - ko se avtobus ustavi na postaji, se s polnilnice spusti konektor in med postankom se avtobus polni. Avtobus je sposoben polnjenja z do 450kW, za 73kWh energije pa se ob taki moči pretoči v manj kot 10 minutah. Ni pa pričakovati, da bo polnjenje vedno potekalo s tako visoko močjo.

Marpromovo preizkušanje baterijskih avtobusov

To ni prvi preizkus baterijskega avtobusa, ki ga je izvajal Marprom. Pred nakupom so že izvajali vsaj eno evalvacijo drugih baterijskih avtobusov, ena izmed teh je opisana v diplomskem delu iz logistike, ki je obravnavalo scenarije vpeljave električnega ali hibridnega avtobusa v Javno podjetje Marprom.

V diplomskem delu se razdela primerjava med obstoječim dizelskim avtobusom starejše izdelave, ter novim hibridnim in novim baterijskim. Marprom si je izposodil avtobusa in ju preizkusil na lastnih linijah, ter ugotovil spodnje.

Za izračun stroška za 2022 je bila uporabljena trenutna regulirana cena dizla 1,7 EUR/L. Za izračun elektriko je bila uporabljena cena 0,15 EUR/kWh, kar je trenutna srednja cena med višjo, manjšo in enotno tarifo za poslovnega uporabnika.

Kljub drastičnim podražitvam energije je v letu 2022 obratovanje električnega avtobusa še vedno 3x do 5x ugodnejše na kilometer.

Viri:

• Nova avtobusa brez emisij izpušnih plinov in hrupa, marprom.si
• Maribor z današnjim dnem bogatejši za dva električna avtobusa, lokalec.si
• Iveco E-way
• LTO battery
• Vpeljava električnega ali hibridnega avtobusa v Javno podjetje Marprom d.o.o., diplomsko delo
• Bus Electrification: A comparison of capital costs
• Po Kranju bo prihodnje leto vozilo osem e-avtobusov

Kuhanje z indukcijo

Učinkovitost indukcije je 85%, tako da je potrebna vhodna energija, da zavremo liter vode, 0,1kWh krat 100 deljeno 85, torej 0,117 kWh.

Variabilni del električne energije pri največjem ponudniku stane 0,150295 EUR/kWh. Od tega so omrežnina in prispevki 0,044275 EUR in električna energija 0,106020 EUR/kWh.

Skupni strošek zavretja enega litra vode z indukcijo je 0,0177 EUR.

Plin

Plinski kuhalnik ima učinkovitost 31%. Za zavreti 1 liter vode je potrebna vhodna energija 0,1kWh krat 100 deljeno 31, torej 0,3226 kWh.

Kuhanje s plinom iz plinovoda

Plin se pri Energetiki Ljubljana obračunava po porabi. Omrežnina in prispevki trenutno znašajo 0,04721 EUR/kWh, plin pa 0,08876 EUR/kWh. Skupaj to znaša 0,13596 EUR/kWh.

Skupni strošek zavretja enega litra vode s plinom iz plinovoda je 0,0439 EUR.

Kuhanje s plinom iz jeklenke

Jeklenka stane 29,60 EUR. V eni zeleni jeklenki je 10kg propana, ki ima spodnjo kurilno vrednost 46350 kJ/kg. Preračunano v kilovatne ure je to 128,75 kWh plina na jeklenko. (To pa pomeni tudi, da je v eni jeklenki plina za približno 400 litrov zavrete vode iz začetne temperature 15°C.)

Neto cena plina iz jeklenke je torej 0,2299 EUR/kWh, brez upoštevanja dostave oz. prevoza jeklenke.

Skupni strošek zavretja enega litra vode s plinom iz jeklenke je 0,0742 EUR.

Povzetek

Enak preračun sem opravil še s cenami energentov na 1. januar 2021, rezultati pa so vidni v spodnji tabeli in grafu.

Opazimo lahko, da se je vse podražilo. Zaradi visoke učinkovitosti je kuhanje na elektriko manj občutljivo na podražitve. Plin se je podražil precej, plin iz jeklenke (propan) pa nekoliko manj.

Presenetilo me je kako zelo drag je plin iz jeklenke, več kot 4-kratnik stroška kuhanja na elektriko, in to že pred Ruskim napadom na Ukrajino.

Enostaven način kako varčevati s plinom je električni grelnik za vodo. Ta je podobno učinkovit kot indukcija, poleg tega je cenovno zelo ugoden.

Velja pa upoštevati še vsa ostala priporočila za varčno kuho: zelo pomembna je uporaba pokrovke ter pri plinu kuhanje z ustrezno veliko posodo, da plamen ne sega preko dna posode.

Viri:

• Kuhati s plinom ali elektriko
• Ceniki in akcije, GEN-I
• Cenik Plin - Energetika Ljubljana
• Butan plin - Ceniki

Energetska lestev

Ni tako daleč nazaj, ko smo še v Sloveniji kuhali na štedilniku na drva. Naše babice imajo še danes tovrsten štedilnik v hiši. Les je energent, ki je večini naših prednikom omogočil bivanje. Je obnovljiv vir in gorivo, ki ga dobro poznamo, precej dobro pa so poznani že tudi stranski učinki izgorevanja lesa: onesnaževanje s trdnimi delci. Pri kuhanju pa smo s temi onesnaževali še bolj v stiku.

Energetska lestev je poimenovanje za pojav, da se z izboljšanjem življenjskega standarda za kuhanje uporablja čistejši energent. Tako smo z izboljšanjem življenjskega standarda v Sloveniji večinoma prešli na kuhanje na fosilni plin, ki je precej boljši energent. Pri izgorevanju nastaja manj trdnih prašnih delcev, so pa zadnje raziskave pokazale, da tudi izgorevanje fosilnega plina povzroča onesnaževanje zraka v bivalnih prostorih. Ta je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, od astme, do kratkovidnosti, pa še česa.

Z razvojem tehnologije so se pojavili tudi električni kuhalniki. Najenostavnejši električni kuhalnik je navaden uporovni grelec, ki električno energijo pretvarja v toploto, preko fizičnega stika pa toplota prehaja na posodo. Steklokeramični kuhalnik deluje na principu infrardečega sevanja, s katerim se segreva dno posode. Oba ta principa sta "štorasta", saj sta precej neodzivna in se kaj hitro zgodi, da nastaviš previsoko moč, ki je potem ni enostavno zmanjšati.

Indukcija deluje na principu induciranja električnih tokov v dnu posode, ti tokovi pa potem segrevajo kovino, iz katere je posoda. Indukcija odpravlja pomanjkljivost uporovnega in steklokeramičnega grelca in prinaša električnemu kuhalniku odzivnost, ki jo je kuhar vajen pri kuhalniku na fosilni plin.

Učinkovitost naprav

V primerjalnem testu kuhalnikov so ugotavljali učinkovitost kuhalnikov tako da so segrevali dobrih 5 litrov vode. Najhitreje je v 9 minutah vodo segrel indukcijski kuhalnik. Plinski kuhalnik je za segrevanje potreboval kar dvakrat dlje, 18 minut. Električna kuhalna plošča ter steklokeramična plošča sta potrebovali nekaj manj kot plin, sta pa porabili tudi manj energije. Spodnji graf prikazuje temperaturo ogrevane vode v odvisnosti od časa.

Po primerjanju porabljene energije so ugotovili, da plinski štedilnik dosega učinkovitost okrog 31%, štedilnik z električno ploščo okrog 79%, steklokeramična plošča okrog 75% ter indukcija med 83% in 86%.

Učinkovitost glede na primarno rabo energije

Plin je manj učinkovit, a je za pridobivanje električne energije v termoelektrarnah potrebno sežigati energente, tako da prihaja tudi tam do izgub. Poraja se vprašanje kaj je bolj učinkovito: da posameznik kuri plin v gorilniku ali da kurimo plin v elektrarni, s katero se potem napaja električni kuhalnik.

Spodnja tabela kaže izračun hipotetične učinkovitosti ob upoštevanju, da je elektriko mogoče pridobivati s plinsko turbino z enostavnim ciklom z učinkovitostjo 37%, ali s kombiniranim ciklom z učinkovitostjo 55%. Ob upoštevanju 6% izgub na omrežju je potem izračunana skupna učinkovitost za vsako izmed različic.

Kuhalnik na plin je z 31% izkoriščenosti relativno neučinkovit. Vidimo, da so električni kuhalniki pri elektrarni na plin vedno manj učinkoviti, če je elektrarna enostavnega cikla, blizu učinkovitosti neposredne rabe plina pride le indukcija. Lahko pa so električni kuhalniki znatno bolj učinkoviti, če je elektrarna kombiniranega cikla z visokim izkoristkom, v tem primeru so vsi električni kuhalniki znatno bolj učinkoviti od plinskega gorilnika.

Ima pa seveda kuhalnik na elektriko še dobro eno dodatno lastnost, in sicer, da znamo elektriko pridobivati na več načinov, ne samo s sežiganjem plina.

Druge težave s kuhanjem na plin

Zdravstvene težave

Pri vsakem kuhanju hrane nastane nekaj onesnaževal, ko hrana pride v stik z vročino. Vendar pa že zaradi samega zgorevanja plina nastajajo fini prašni delci PM2.5, ki so precej strupeni in povzročajo dodatne obremenitve dihal. Poleg prašnih delcev nastajajo še ogljikov monoksid, dušikovi oksidi in formaldehid.

Ogljikov monoksid je nevaren, ker nima vonja, a je strupen in hkrati povzroča zaspanost. Posebej nevarni so primeri, ko pride do zastrupitve z monoksidom med spanjem. Zaradi nezmožnosti zaznave s človeškimi čuti so poleg kurišč obvezni detektorji monoksida. K sreči so zastrupitve z monoksidom relativno redke, saj je za njih potrebno nepopolno zgorevanje, kar pa se vseeno lahko zgodi v slabo prezračenem prostoru, kjer že dlje časa gori plin.

Se pa kaže, da ogljikov monoksid poslabšuje težave pri srčno-žilnih bolnikih.

Dušikov dioksid (NO₂) povzroča težave z dihali in poslabšuje astmo, še posebej pri otrocih. NO₂ pa se tudi povezuje s srčno-žilnimi težavami, diabetesom, s težavami pri porodu, s prezgodnjo smrtjo in rakom. Slabše je tudi delovanje možganov, zlasti pri otrocih. Raziskave so pokazale, da imajo otroci v domovih, kjer uporabljajo plinski štedilnik, kar 42 odstotkov večje tveganje, da dobijo simptome astme.

Plinski kuhalnik skrajša življenjsko dobo za nekje med 0 in enim letom. Pred onesnaževanjem lahko precej pomaga prezračevanje. Če imate napo, ki odvaja zrak ven iz prostora, jo vsekakor uporabljajte, saj znatno in merljivo zmanjša onesnaževanje bivalnih prostorov.

Uvozna odvisnost

V Sloveniji uvažamo plin. Zaradi vojne v Ukrajini je cena plina (zaenkrat) zrastla na trikratnik cene pred vojno. Imamo sicer nekaj zalog v Prekmurju, a jih zaenkrat ne izkoriščamo, saj bi to pomenilo uporabo frackinga. Tudi če bi te zaloge izkoriščali, je to plin, za katerega je država že podelila koncesijo, plin pa se na trgu proda najvišjemu ponudniku, po tržni ceni.

(Ne)zamenljivost energentov

Plin uporabljamo v nekaterih industrijskih postopkih, ki ne morejo plina enostavno zamenjati s čim drugim. Doseganje res visokih temperatur je z elektriko precej težje, tako da je tam plin praktično nujen. Z zmanjšanjem rabe plina v gospodinjstvu ostaja več plina na trgu na voljo za industrijo.

Globalno segrevanje

Zemeljski plin je fosilno gorivo, kar pomeni, da sežiganje tega goriva prispeva k višanju atmosferskega CO₂. Poglavitna sestavina zemeljskega plina je metan, ki je tudi sam toplogredni plin, gledano skozi 20-letno obdobje je toplogredni učinek metana kar 80-krat močnejši kot CO₂. Že res majhno puščanje pri transportu plina lahko hitro postane prevladujoč vir toplogrednega učinka.

Izkazalo pa se je, da vsak plinski gorilnik izpušča nekaj plina. Nekaj plina ne izgori, nekaj ga uide pri prižiganju oz. ugašanju, precej pa ga uide tudi ko je plinski gorilnik ugasnjen.

Vročina

Plinski štedilnik precej segreje kuhinjo, kar bo dobro vedel vsak, ki ga je že kdaj uporabljal na vroč poletni dan. Vsa ta energija, ki gre v segrevanje prostora, pa ne gre v segrevanje posode.

Povzetek

Ali bi morali kuhati na elektriko?

Po mojem ja. Kuhanje z elektriko ima pred plinom kar nekaj prednosti, zdravstvenih, ekoloških in pri udobju bivanja, ko ni več tako vroče poleg štedilnika. Ne glede na kuhalnik močno priporočam uporabo nape, saj precej pripomore k boljši kakovosti zraka.

Pri elektriki je edina smiselna izbira danes indukcija. Indukcijska plošča z odzivnostjo odpravlja še tisto najbolj perečo težavo preostalih različic električnih kuhalnikov. Pred ostalima električnima ploščama ima še dodatno prednost, da kuhalna površina ne ostaja vroča. Za razliko od plina, uporovne električne kuhalne plošče ter steklokeramične plošče se pri indukciji segreva zgolj posoda. Ko posodo odstranimo, se površina, na kateri je bila posoda, ohladi precej hitreje, saj pod njo ni nič vročega.

Cenovno gledano ni enoznačno. Po trenutnih cenah je sicer kuhanje na plin ena-in-pol do dvakrat dražje od kuhanja na indukcijo, a se podražitve pri energentih še niso ustalile. Jasno pa je, da pri kuhanju s plinom ostajamo uvozno odvisni in izpostavljeni podražitvam plina in volji največjih dobaviteljev plina.

Viri:

• Energetska lestev
• Residential Cooktop Performance and Energy Comparison Study, Frontier Energy Report
• Gas stoves can generate unsafe levels of indoor air pollution, Vox.com
• Your gas stove is always polluting, even when it’s turned off, Vox.com
• Gas stoves are creating unsafe levels of indoor air pollution, OEC Online
• My best estimate is that gas stoves decrease life expectancy by 53 days on average