V Sloveniji je položnica za električno energijo v osnovi razdeljena na tri dele: na energijo, ki je plačilo dobavitelju, na omrežnino, ki je plačilo operaterju distribucijskega in prenosnega sistema, ter davki, npr. trošarina in prispevek za obnovljive vire energije.
Omrežnina je bila do sedaj zelo predvidljiva. Plačuje se v obliki fiksnega in variablinega dela. Fiksni del je na kilovat glede na priključno moč, variabilni del pa je po porabljenih kilovatnih urah energije. Enake cene veljajo ne glede na razmere v omrežju in ne glede na to ali izkoriščate polno priključno moč ali samo del nje, in to ne glede na to kdaj se energija troši oz. z minimalno razliko med nižjo tarifo in višjo tarifo.
Po novem bo omrežnina nekoliko bolj razčlenjena. Cilj prenove omrežninskega sistema je, da se stroški omrežja bolje poravnajo s ceno, ki jo uporabniki omrežja plačujemo. Omrežje je najbolj obremenjeno ob viških, in viški porabe so tudi tisti dogodek, ki poganjajo investicije v omrežje.
Večina stvari je o omrežnini, ki stopi v veljavo z letom 2024, že znanega. Edina stvar, ki še manjka, so cene posameznih tarif, ki bodo verjetno določene bolj proti koncu leta, saj pred 2024 nimajo veljave.
Kaj torej vemo o omrežnini?
4 tipični dnevi
Do sedaj smo imeli dva tipa dni: delovnike in vikende oz. praznike. Med delovniki je bila višja tarifa med 6h in 22h, v nočnem času pa manjša tarifa. Za vikend in praznike je bila ves dan manjša tarifa.
Po novem bomo imeli bolj razčlenjen čas v dnevu, tako da bo tudi za vikend razlika med dnevnim in nočnim časom. Vseh tarif bo 5, a se bodo znotraj posameznega dne pojavljale zgolj tri. Prav tako se bosta pojavili tudi dve sezoni: višja oz. zimska je v veljavi novembra, decembra, januarja in februarja, in nižja oz. "poletna", ki je v veljavi preostali čas.
Če vse to nekoliko poenostavimo, dobimo 4 tipične dni, ki se bodo lahko v letu pojavljali odvisno od dneva v tednu in meseca v letu.
Podroben pogled pokaže, da se stvar še nekoliko bolj poenostavi, saj je zimska vikend tarifa enaka tarifi poletnega delovnika.
Obračunavanje obračunske moči po izmerjeni najvišji moči
Pomembna novost bo, da se obračunska moč ne bo več plačevala glede na varovalke, ampak po izmerjenem odjemu. Temu se reče dogovorjena moč, saj jo uporabnik dogovori z distributerjem, ob priklopu večjega porabnika, npr. električnega štedilnika, toplotne črpalke ali električnega avtomobila pa bo smiselno zvišanje dogovorjene moči.
Za osnovo dogovorjene moči se predlaga povprečje treh najvišjih konic porabe v 15 minutnem intervalu. Za nekoga, ki nima večjih porabnikov, bo to ugodnost, saj bo zdaj lahko plačeval manjšo obračunsko moč.
Priključnih moči je več
Obračunska moč se dogovarja za vsako izmed petih tarif posebej, pri čemer se predvideva, da imajo cenejše tarife višjo priključno moč. Za prvo in najdražjo tarifo je za trifazni gospodinjski odjem minimalno 3,5kW, za enofazni gospodinjski odjem pa minimalno 2kW.
Obračunavanje presežne moči
Ker bi vsakdo želel plačevati čim manj obračunske moči, je v spodbudo temu, da se obračunska moč nastavi na realno vrednost, uvedeno obračunavanje presežne obračunske moči po višji postavki kot običajno.
Presežna moč se bo na začetku obračunavala po nižji ceni, da se vsi skupaj privadimo na nov sistem, končno ceno pa bo dosegla leta 2028.
Poskusni izračuni
V prihodnjih mesecih bodo na položnici tudi izračuni kako bi izgledal obračun po novem tarifnem sistemu, da se lahko uporabniki seznanimo s spremembo, preden do nje zares pride.
Ali moram varčevati z elektriko na račun udobja?
Načeloma ne. Minimalna priključna moč 3,5kW na trifaznem odjemnem mestu zadošča za večino stvari, ki jih človek vklaplja ob dnevnih opravilih. Na enofaznem odjemnem mestu je minimum obračunske moči 2kW, kar je zelo malo in bo večina imela večjo priključno moč.
Da dogovorjene moči ne presežete, vsekakor pomaga, da sočasno ne poganjate veliko močnih porabnikov. Med močne porabnike spadajo predvsem grelci, npr. pečica, kuhališče, kotliček za segrevanje vode, pralni stroj (prvih 15 minut programa), sušilni stroj, in podobni.
Priložnosti za zniževanje odjema v času višje tarife
Ob predvidevanju, da bo tarifa 1 precej draga, nov tarifni sistem do neke mere spodbuja rabo energije izven konic porabe.
Manjši del porabe predstavljajo ročno upravljani porabniki, kamor sodijo npr. pralni, pomivalni, in sušilni stroj, ki začnejo z delom, ko jih prižgemo. Dobro bi bilo, da se te naprave uporablja izven konice porabe, torej ob nižji tarifi. Vsi danes dobavljivi modeli omogočajo časovno zakasnitev začetka programa, kar lahko pomaga pri zamiku.
Bistveno večjo fleksibilnost omogočajo določeni zelo specifični porabniki, ki lahko s pravilnim dimenzioniranjem in avtomatizacijo omogočajo zamik porabe energije brez zmanjšanja ugodja.
Električni bojler za toplo vodo
Najenostavnejši primer rabe energije izven konične tarife je večji električni boljer za sanitarno toplo vodo, tam od 200 litrov naprej. Tako velike bojlerje se večinoma projektira tako, da zadostujejo za dnevne potrebe gospodinjstva.
Bojlerji so zasnovani tako, da se hladna in topla voda minimalno mešata, tudi kadar se topla voda porablja in v bojler priteka hladna voda. Temu pravimo razslojevanje oz. stratifikacija tople in hladne vode. Zaradi nje ostaja voda na vrhu bojlerja topla zelo dolgo časa, tudi če v vmesnem času porabljamo toplo vodo in je spodnji del bojlerja hladen.
Ker se voda ne meša, postane praktično izvedljivo, da brez spremembe življenjskega sloga in zmanjšanja ugodja vodo segrevamo ob času nižje tarife ali ob delovanju sončne elektrarne, predvsem pa neodvisno od tega kdaj toplo vodo porabljamo.
Električna vozila
Uporabniku električnega vozila je vseeno kdaj se vozilo polni, samo da je ob pričetku uporabe dovolj napolnjeno. Predlagan tarifni sistem bo omogočal večje moči polnjenja izven konične rabe, zlasti ponoči. Praktično vsa električna vozila danes omogočajo nastavitev urnika polnjenja, tako da je lahko vozilo priklopljeno in se začne polniti šele ko nastopi nižja tarifa.
Baterijski hranilnik
Bolj razčlenjena tarifa bo lahko spodbudila koga, da gre v nakup baterijskega hranilnika. Baterijski hranilnik za celodnevno porabo bo verjetno predrag, bi pa lahko bil uporabna naprava v kombinaciji s sončno elektrarno, kjer čez dan priključno moč pokriva energija iz sončne elektrarne, zjutraj in zvečer pa lahko konično porabo pokriva baterijski hranilnik.
Sončna elektrarna
Sončna elektrarna (in tudi druge proizvodne naprave) ne šteje v priključno moč, ki jo plačujejo odjemna mesta. Sončna elektrarna pa omogoča, da lahko odjemno mesto troši višjo moč v primeru da sije sonce, saj je ta energija proizvedena lokalno in za njo ni omrežnine.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka je precej udoben način ogrevanja, žal pa toplotna črpalka sama po sebi ne omogoča časovnega zamika odjema. Časovni zamik je možen v kombinaciji z zalogovnikom za toplo vodo ali z ustrezno izvedbo ogrevalnega sistema, vendar to velja predvsem za novogradnje oz. v primeru celovitejše obnove stanovanjske stavbe. Betonski tlak v talnem gretju lahko namreč deluje tudi kot zalogovnik toplote.
Žal pa je narava ogrevanja taka, da toplotno črpalno uporabljamo predvsem pozimi, v višji sezoni, ko bo tudi cena omrežnine višja.
Vprašanja in odgovori
Ali moram varčevati z energijo na račun udobja?
Načeloma ne, 3,5kW, kolikor je minimum obračunske moči na trifaznem odjemu, je dovolj za večino stvari, ki jih človek pri svojih dnevnih opravilih izvaja.
Kako lahko iz obstoječe priključne moči oz. varovalk izvem kolikšna bo nova priključna moč?
Med obstoječo priključno močjo in novo priključno močjo ni neposredne povezave. Nova obračunska moč je dogovor med lastnikom odjemnega mesta in distribucijskim podjetjem.
Kje lahko vidim novo obračunsko moč?
Nova obračunska moč za prihajajoče leto bo na računu za mesec junij, julij in avgust.
Kaj narediti, če mi obračunska moč, ki mi jo je dodeli distributer, ni všeč?
Če želite obračunsko moč spremeniti, morate do 20. septembra tekočega leta distributerju sporočiti obračunsko moč, ki bi vam ustrezala v naslednjem letu.
Obračunsko moč lahko spremenite tudi naknadno. Do 8. dne v mesecu morate sporočiti željene obračunske moči, da bi te moči začele veljati z naslednjim mesecem.
Obračunsko moč se določa v kW na eno decimalno mesto.
Imam odjemno mesto, ki nima pametnega števca. Kaj se bo zgodilo?
V kolikor nimate pametnega števca, ki bi znal odčitavati 15-minutne intervale porabe energije, boste še naprej plačevali omrežnino po eno- ali dvo-tarifnem sistemu.
Imam sončno elektrarno z 10kW moči. Ali bom moral imeti 10kW priključno moč?
Ne. Omrežnina se plačuje zgolj v smeri proti uporabniku.
Imam sončno elektrarno prek sistema net-meteringa. Ali bom moral plačevati omrežnino?
Za vse, ki so v sistemu net-metering obračunavanja, se količina kilovatnih ur za obračun omrežnine izračuna tako kot do sedaj: izračuna se neto odjem, od tega odjema pa se obračuna omrežnina po enotni tarifi.
Dogovorjena moč se obračunava enako kot za ostale uporabnike. Sončna elektrarna v omrežnino ne šteje, ker je proizvodna naprava.
Zdravstveno tveganje
Radon je v Sloveniji zapostavljena in slabo poznana nevarnost za zdravje. Poglavitni problem radona je, da njegova pojavnost viša tveganje za nastanek pljučnega raka. Radon je radioaktiven in razpade na druge prav tako radioaktivne elemente, ki pa niso plini, ampak trdni delci, ki se človeku usedejo v pljuča. Tam sevajo in če je koncentracija radona zares visoka, precej povišajo tveganje za nastanek pljučnega raka. Radon povzroči okrog 9% pljučnih rakov in je za kajenjem drugi najpogostejši povzročitelj pljučnega raka.
Količina radona se meri v Becquerelih na kubični meter, Bq/m³. Povišanje iz 0Bq/m³ nad 100Bq/m³ poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka za 16%, povišanje iz 0Bq/m³ na 600Bq/m³ pa verjetnost za nastanek pljučnega raka podvoji.
V tujini so smernice, da mora biti koncentracija radona pod 100Bq/m³, medtem ko so v Sloveniji smernice, da ukrepanje ni potrebno dokler je koncentracija pod 300Bq/m³.
Nacionalna raziskava iz leta 2011-2012 je pokazala povprečne koncentracije radona 340Bq/m³ v hladnem obdobju in 158Bq/m³ v toplem obdobju. Posamezne stavbe in tudi posamezne sobe znotraj stavb lahko precej odstopajo med sabo, zato je izvajanje meritev edini način za določitev koncentracij.
Od kje radon prihaja
Radon prehaja iz tal oz. zemlje v zrak. Radon se lahko pojavlja povsod po Sloveniji in ni enostavno vnaprej vedeti ali se bo pojavljal na dotični lokaciji ali ne. Ko pa na zemlji že stoji stavba, je izvajanje popravkov precej težje, če stavba ni bila sprojektirana s sistemom za odvajanje radona.
Sodobne stavbe so bolj zrakotesne in bolje izolirane, višja zrakotesnost pa lahko poveča koncentracijo radona. K povečani koncentraciji lahko pripomore tudi renovacija, npr. menjava oken za novejše, ki bolje tesnijo.
Radon največkrat prodre v stavbo skozi razpoke in špranje v tleh ali skozi preboje temeljne plošče. V ogrevalni sezoni je znotraj stavbe toplejši zrak, ki povzroča vzgon, zato je ob stiku stavbe s tlemi zračni tlak nižji, razlika v tlaku še dodatno spodbuja vdor radona v stavbo.
Protiradonski ukrepi
Osnova protiradonskih ukrepov je nadzorovano prehajanje radona v plast, iz katere ga lahko nadzorovano odvajamo stran od bivalnih prostorov.
Nadzorovano prehajanje radona se običajno doseže tako, da se pod stavbo ustvari zračna prepustna plast. En način, da se to doseže, je nasutje iz dovolj debelega peska in perforiranimi cevmi, ki omogočajo ventilacijo. Če se pokaže, da je koncentracija previsoka, se lahko kasneje enostavno vgradi ventilator, ki aktivno odvaja radon.
Alternativa je v obliki prostora. Pri nas bi to bila npr. klet, v ZDA pa imajo pogosto pod stavbo nekaj prostora, kamor lahko pospravijo različne napeljave. Ta prostor spet lahko aktivno prezračujemo, če se izkaže, da so koncentracije radona prevelike.
Pomembno je, da je nad prezračevano plastjo tudi radonska zapora, npr. bitumenska hidroizolacija z aluminijastim vložkom.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji zaenkrat protiradonska gradnja ni obvezna, zato so ljudje z njo dokaj slabo seznanjeni, tako splošna javnost kot gradbena stroka. Imamo precej dobre smernice, a so zgolj smernice.
Protiradonski sistem je ena izmed tistih zadev, ki jo je trivialno narediti, ko se stavba gradi, če na to pomislimo. Če na to ne mislimo, lahko postane naknadna sanacija precej draga in štorasta. Lahko pa sprejmemo tveganje in živimo v hiši, ki nas hoče ubiti.
Slovenija v javnih stavbah izvaja program sistematičnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Včasih so meritve na videz presenetljive, saj se lahko precej razlikujejo tudi med sosednjimi prostori v stavbi. Po odkritih težavah z radonom so potem pogosto še težave s politično voljo - nekateri nočejo priznati, da je radon res problem - in finančna sredstva za sanacijo.
Zasebni objekti so v teh študijah slabo pokriti. Kot posameznik se lahko v okviru javnega programa postavite v čakalno vrsto za pridobivanje kompleta za merjenje koncentracije radona, ampak je količina teh merjenj omejena na letni ravni. Precej hitreje in enostavneje je, če si posameznik kupi na trgu prosto dostopno napravo za merjenje radona, a te niso najcenejše.
Sam imam izkušnje z Airthings View Plus. Pri tej napravi je zelo jasno, da jo kupci uporabljajo za merjenje radona in jo prenašajo po različnih prostorih, saj omogoča nastavljanje nove lokacije. S spremembo lokacije se prekine časovna vrsta iz katere se potem izdela poročilo o radonu, s tem pa je omogočeno, da se drago napravo bolje izkoristi. Airthings tudi javno objavlja zemljevid pojavnosti radona na podlagi podatkov, ki jih naprave tega proizvajalca zaznavajo.
Povezave:
"Jedna jedina" je zelo dober dokumentarec o jedrskem programu Socialistične federativne republike Jugoslavije in edini jedrski elektrarni, ki je bila postavljena na ozemlju bivše skupne republike.
Vredno ogleda. Jedna jedina na IMDB. Pred časom so dokumentarec predvajali na Hrvaški televiziji, ki je dokumentarec tudi ustvarila, sedaj se ga morda najde na spletu.
Dokumentarec je zelo relevanten za slovensko publiko, ker obravnava jedrski program v Jugoslaviji in vse kar je ta program obrodil, med malo manj dobro stvar šteje rudnik urana Žirovski vrh, ki je sedaj objekt, ki zahteva bolj ali manj stalni monitoring, med dobre stvari pa vsekakor štejeta Institut Jožef Stefan, ki ga je ustanovil Anton Peterlin, in Jedrska elektrarna Krško, edina jedrska elektrarna na svetu v lasti dveh držav. Dokumentarec je miniserija v treh epizodah.
Prva epizoda, spevno naslovljena "Srpom i batom razbit ćemo atom", oriše jugoslovanski jedrski program, za katerega sploh nisem vedel kako ambiciozno je bil zastavljen. Sprva je bil načrt, da bo po celotni Jugoslaviji kar 20 jedrskih elektrarn. Poleg civilne rabe jedrske energije je jugoslovanski jedrski program vseboval tudi vojaško komponento.
Druga epizoda predstavi nesrečo v Černobilu, ki je imela posledice za jedrsko energijo pa tudi na vsakdanje življenje praktično cele Evrope, ter kako smo se spopadali s tem izzivom.
Tretja epizoda obravnava jedrsko elektrarno Krško in operativne težave, ki jih prinaša solastništvo dveh držav, od meddržavnega spora, ki ga je sprožila uredba o preoblikovanju NEK do iskanja rešitev za trajnejšo hrambo jedrskih odpadkov pa tudi jedrskega materiala, ki pravzaprav še niso odpadki, a Hrvaška ne najde dobre rešitve kaj z njim. Zanimivo je videti kako to rešuje Francija, ki večino elektrike pridobivajo iz jedrske energije in ima za jedrske odpadke samostojno agencijo Andra.
Povezave:
V prejšnji objavi sem govoril o tem kako plinski štedilniki puščajo, kjer sem za lastni štedilnik prišel do ocene puščanja v volumnu 4,52 kubične decimetre na dan. Kako natančna je ta ocena?
Natančnost težko ocenim. Plinomer je že odstranjen, tako da nimam priložnosti, da bi ponovil eksperiment, nimam pa tudi opreme, ki bi omogočala natančno merjenje. Lahko pa primerjam svojo oceno z drugimi, ki so bolj znanstveno pristopali k meritvam uhajanja plina.
Stanfordska študija
Odmevna študija, ki so jo izvajali v Kaliforniji na Stanfordu, je obsegala meritve v 53 domovih, kjer so merili koncentracijo metana v zraku v kuhinji. Študija znana predvsem po presenetljivem zaključku, da približno 76% vseh emisij nastane ob tem, ko je štedilnik ugasnjen.
Njihove ugotovitve kažejo, da plinski štedilniki v povprečju v nedelovanju izpuščajo 57,9 mg/h metana. Porazdelitev med štedilniki je precej neenakomerna, saj je iz najslabših 5 štedilnikov uhajalo kar 49% vsega plina. Razen štirih štedilnikov so vsi ostali presegali emisije 10 mg/h. Iz večine štedilnikov in napeljave torej uhaja vsaj nekaj plina, ko štedilnik ni prižgan. Količine uhajanja plina iz štedilnika so bile zelo različne, vendar večina med 10mg/h in nekaj sto mg/h.
Izpusti pri enkratnem prižigu in ugasnitvi štedilnika so bili izmerjeni pri 45,9mg metana. Izpusti so odvisni od načina prižiganja, najslabši so štedilniki, ki uporabljajo pilotni plamen, a teh pri nas ni.
Študija ni odkrila nobene povezave med izpusti metana in starostjo štedilnika, ceno štedilnika ali prihodki gospodinjstva. Sam bi ob takih rezultatih začel razmišljati, da je zelo pomemben postopek montaže.
Primerjava z mojo oceno
Moj izračun ima v osnovi kaj nekaj problemov. Števec, ki ga uporablja Energetika Ljubljana, ima minimalni nazivni pretok Qmin 0,04m3/h, sam pa sem izmeril 0,000188m3/h, kar je okvirno 200x manj kot Qmin. Števec je certificiran zgolj znotraj območja, ki ga določata Qmin in Qmax. Zunaj tega območja ni preverjan in ima lahko znatno napako.
Prav tako bi lahko na števec vplivalo raztezanje in krčenje plina zaradi spreminjanja atmosferskega tlaka in prehodni pojavi v plinovodu, npr. ko sosedje prižigajo in ugašajo trošila.
Svojo "porabo" ob ugasnjenem štedilniku lahko pretvorim v miligrame. Če za gostoto metana vzamem 0,717kg/Nm3, lahko 4,52dm3/dan pretvorimo v 3,24g/dan metana, oz. na uro je to 135mg/h.
135mg/h zagotovo sodi v velikostni razred, ki so ga izmerili v stanfordski študiji, torej med 10mg/h in nekaj sto mg/h. Izvajalci študije so vseeno imeli precej bolj dodelano metodologijo meritev in boljšo opremo, ki je zares omogočala merjenje zelo nizkih koncentracij plina ne glede na vse ostale spremenljivke.
Če območje med 10mg/h in 100mg/h pretvorimo v kubične decimetre na dan, je to med 0,3347 dm3/dan in 3,347 dm/dan, kar je podobno številki, ki jo je izmeril moj števec.
Imate štedilnik na plin? Pušča vam plin.
Ampak brez panike, to je povsem običajno. Vsaka cev in vsak ventil je priložnost, da se nekaj plina izmuzne. Presenetljivo velika količina plina pa se izmuzne kar iz štedilnika. Ugasnjenega.
To so ugotovile že nekatere druge študije. Je pa novost zame to, da sem se zavedel, da lahko ocenim količino plina, ki mi uhaja iz štedilnika. Do tega pa sem prišel bolj naključno kot načrtno.
Že dlje časa se sicer pripravljam, da bi plinski štedilnik zamenjal. Plin dobivam preko mestnega plinovoda in vsak odjemalec ima na odjemnem mestu plinomer, ki veselo šteje porabo plina. Plinomer je zanimiva naprava, ki nadtlak pretvori v mehansko gibanje, ki premika števec.
Ob koncu meseca sem fotografiral plinomer, da sporočim stanje Energetiki. Poročanje sicer ni obvezno, a v primeru, da stanja števca ne sporočim, dobim obračunano porabo glede na zunanje temperature. Edino trošilo plina v stanovanju je plinski štedilnik. Tega praktično ne uporabljam več, zato je rahlo nadležno, da se plin obračuna, kljub temu, da porabe ni.
Tri dni kasneje sem spet gledal plinomer in ugotovil, da se je stanje na plinomeru spremenilo, čeprav zagotovo nisem uporabljal plinskega štedilnika. Zanimivo!
Koliko plina uhaja
K sreči sem fotodokumentiral stanje plinomera in lahko zdaj naredim odčitek.
Staro stanje 28.2. ob 07:42 je bilo 2095,7938 m3.
Novo stanje 3.3. ob 12:21 je bilo 2095,8092 m3.
Izmerjena razlika je 0,0154 m3.
Razlika v času je 3 dni, 4 ure in 39 minut oz. 76,65 ur.
0,0154 m3 deljeno z 76,65 ur je 0,0002009 m3/h oz. približno 0,201 dm3/h. Na dan plinomer izmeri 4,82 kubične decimetre plina, ki uhaja iz štedilnika.
Ta izračun lahko primerjam s porabo plina za pretekli mesec.
Začetno stanje 31.1. ob 07:38 je bilo 2095,6591 m3. Končno stanje 28.2. ob 07:42 je bilo 2095,7938 m3.
Razlika v plinu je 0,1347 m3. Razlika v času je 28 dni in 4 minute oz. 672 ur.
0,1347 / 672 = 0,0002004 m3/h oz. 0,2004 dm3/h. Na dan plinomer izmeri približno 4,81 kubične decimetre plina. To je presenetljivo podoben rezultat prejšnjemu. Očitno res cel mesec nisem uporabljal plinskega štedilnika.
Ob upoštevanju pretvorbenega faktorja zaradi nadmorske višine 0,93858, je količina fosilnega plina, ki dnevno uhaja, približno 4,52 normne kubične decimetre oz. 0,00452 Nm3.
Kaj to pomeni
Zaradi plinovoda imam nameščen plinomer in sem sploh imel možnost opaziti, da plin uhaja iz štedilnika. V primeru uporabe plina v jeklenki je to težje, saj ni med jeklenko in štedilnikom nobenega števca, sploh pa ne umerjenega.
Količine plina, ki uhajajo iz štedilnika, so tako majhne, da se jih s človeškimi čutili ne voha, ne zazna. Če boste res pozorni in dobesedno tiščali nos v ugasnjen štedilnik, potem morda zavohate značilni "vonj po plinu". Kar zares vohate sicer ni zemeljski plin, ampak dodan plin, ki poskrbi, da lahko uhajanje plina zavohamo.
Z vidika varnosti načeloma take količine ne bi smele biti problematične za neko stanovanje, ki je v redni rabi, kjer se torej odpirajo okna in vrata. Lahko bi se plin začel kopičiti v nevarnih količinah, če bi bili prostori dlje časa zaprti ali če bi se uhajanje povečalo. Če uporabljate jeklenko, je vsekakor smiselno zapreti jeklenko s plinom, če boste za dlje časa odsotni oz. če bojo prostori dlje časa neuporabljani.
Z vidika zdravja vsekakor ni dobro, da vdihavamo ogljikovodike in druge primesi, ki so po plinovodu prišle v hlapni obliki morda namenoma, kot so plini, ki dajejo plinu vonj, kot tudi tisti, ki pridejo z zemeljskim plinom, ker nima smisla popolnoma izločati zgolj metana, če gre za plin, ki je namenjen predvsem sežiganju.
Cenovno je tak izpust tudi pri obstoječih cenah plina zanemarljiv - 12,6 centa na mesec.
Z vidika emisij toplogrednih plinov je plin iz plinovoda predvsem metan, ki je kar 84-krat močnejši toplogredni plin kot CO2. Metan ima pri normalnih pogojih težo 0,717kg/m3, kar pomeni, da vsak dan uide 3,24g metana. To ustreza približno 272g CO2 ekvivalenta emisij. Povedano drugače: plinski štedilnik ždi v hiši, a vsak dan tudi ob neuporabi naredi emisij za nekaj kilometrov vožnje z avtomobilom!
Sledeči izračun je zelo čez palec, tudi zato, ker primerjam mestni plin s plinom iz jeklenke. Če je štedilnik izven uporabe 90% časa, v enem letu uhajanje nanese za 1kg plina. To je približno desetina jeklenke. V prejšnjem stanovanju, kjer sva imela jeklenko, sva eno jeklenko porabila v 10 mesecih. 1kg izpuhtelega plina na 12kg porabljenega bi bilo okrog 8% izgub, kar je veliko.
Za ta plinski štedilnik lahko rečem le, da ne bo več dolgo delal izpustov.
Preberite še naslednjo objavo, primerjavo moje ocene izgub s študijo, ki so jo izvedli na Stanfordu.
Povezave:
- What's inside a gas meter?
- Metan, Wikipedija
- Preračun porabe zemeljskega plina iz m³ v kWh, Energetika Ljubljana
- Your Gas Stove Is Bad for You (And Terrible for the Environment), Popular Mechanics
- Have a gas stove? How to reduce pollution that may harm health, health.harvard.edu
- Even when off, gas stoves can leak benzene concentrations comparable to secondhand smoke, thehill.com
- Kako natančna je ocena uhajanja plina na mojem odjemnem mestu, zejn.net
Referenca: 0073-38/2022
Zadeva: Pripombe k dopolnjenemu predlogu Splošnega akta o spremljanju in nadzoru porabe storitev
Spoštovani!
Predlagam, da se 4. člen predloga Splošnega akta o spremljanju in nadzoru porabe storitev spremeni tako, da se doda 5. odstavek, ki se glasi:
- Mehanizem iz prvega odstavka tega člena mora omogočati spremljanje porabe in blokado storitev dostopa do interneta ločeno v domačem omrežju in ločeno v gostovanju.
Sledi obrazložitev.
Marsikateri uporabnik pred odhodom v tujino nastavi telefon tako, da lahko utemeljeno pričakuje, da telefon ne bo izvajal prenosa podatkov. Tovrstna nastavitev se ponavadi imenuje "mobilni podatki" (ang. "mobile data") ali "podatkovno gostovanje" (ang. "data roaming"). Kljub onemogočeni nastavitvi do prenosa podatkov prihaja in uporabniki smo neprijetno presenečeni, ko nam operaterji zaračunajo storitev, ki smo jo izklopili.
Prenos podatkov se namreč dogaja, a ne po volji uporabnika telefona. LTE oz. 4G omrežje ne deluje brez prenosa podatkov. Kadar koli se telefon poveže na omrežje preko 4G protokola, se vedno vrši tudi prenos podatkov. Uporabniška oprema (telefoni) je vedno povezana na IP omrežje, to je t.i. koncept "always-on IP".
Težava nastaja na več točkah. Pogosto telefon ob klicu preklopi v način 3G, ob koncu klica pa spet preklopi v 4G način. Vsak priklop na 4G lahko vnovič vrši prenos podatkov. Prejemanje nekaterih SMS ali MMS tudi šteje v prenos podatkov. Prav tako obstaja možnost, da telefon sam sicer ne dela podatkovnih prenosov, ampak ker je IP omrežje vedno omogočeno, se lahko vrši podatkovni prenos z omrežja na napravo.
Priklop na 4G omrežje je torej tehnični detajl tehnologije mobilne povezave, ki ga mobilni operaterji zaračunavajo kot prenos uporabniških podatkov, četudi prenos podatkov ni uporabniku nudil nobene končne uporabne vrednosti.
Da bi se izognili odgovornosti mobilni operaterji svojim uporabnikom svetujejo uporabo tehničnega obvoda, in sicer nastavitev telefona, da naj se povezuje največ na 3G omrežje. Tako nastavljen telefon se ne povezuje več na 4G in tudi ne izvaja podatkovnega prenosa, ki bi ga mobilni operaterji obračunali.
Žal pa smo uporabniki soočeni z dejstvom, da mobilni operaterji omrežja 3G izklapljajo in svoje omrežje nadgrajujejo na novejše protokole. V Sloveniji je 3G že izklopil Telekom Slovenije, A1 Slovenija pa namerava to storiti enkrat do konca leta 2024. V ZDA so omrežja 3G že izklopili in ne delujejo več. Časovnice prenehanja delovanja 3G omrežij se razlikujejo, a trendi kažejo, da v prihodnjih letih načrtuje izklope 3G omrežij večina operaterjev, če tega niso že storili.
Poleg izklapljanja 3G omrežij se podpora tem omrežjem umika tudi iz telefonov, saj nekateri novejši telefoni ne omogočajo več preklopa na omrežje 3G. Na zadnjih Apple iPhone napravah je na voljo le še izbira med 4G in 5G.
Mobilni operaterji torej od povprečnih uporabnikov zahtevajo spremembo povsem tehnične nastavitve v nastavitvah telefona. Zahtevajo, da svoj telefon nastavimo na tehnično zastarele protokole, ki jih ti isti operaterji ugašajo. Od nas zahtevajo, da uporabljamo omrežje s slabšo pokritostjo, če pa uporabljamo novejše omrežje, pa smo za to kaznovani.
Uporabniki nismo izbirali tehnologije, ki jo mobilni operaterji uporabljajo, da gradijo svoje omrežje. Operaterji morajo razločevati med podatki, ki končnemu uporabniku tvorijo dodano vrednost in za katere so uporabniki pripravljeni in dolžni plačevati, ter med tistimi, ki so del interne signalizacije mobilnega operaterja in nad katerimi uporabnik nima nadzora.
Za implementacijo funkcije izklopa prenosa podatkov v sklopu standardov, ki urejajo mobilne komunikacije, že obstaja tehnična rešitev, imenovana "PS Data Off". Ta omogoča, da se podatkovni prenos omeji na nivoju omrežja, hkrati pa se ohrani delujoč nabor storitev kot so npr. klici in pošiljanje kratkih sporočil. Ta funkcija zahteva podporo v uporabniški opremi, podporo v mobilnem omrežju, ter podporo na strani domačega operaterja, ki mora SIM podati informacijo o tem katere storitve so izvzete iz prepovedi prenosa podatkov, t.i. "3GPP Data Off Exempt Services". Trenutno žal ni jasno kateri operaterji to funkcijo omogočajo in uporabnik nad tem nima nadzora.
Poleg zaenkrat še delujočega obvoda, torej preklopa na 3G, nekateri operaterji predlagajo blokado mobilnih podatkov, a to blokado (nekateri, vsaj A1) nudijo brez diskriminacije glede na to če se uporabniška naprava prijavlja v domače omrežje ali pa je naprava v gostovanju. Podatkovni prenos, ki se izvaja kljub izklopljenemu podatkovnemu prenosu na telefonu, ni pod nazdorom uporabnika, zato je praviloma to največji vir nepredvidenih in neupravičenih stroškov. Nekateri operaterji samodejno vklopijo "ugodnejše" opcije podatkovnega prenosa, a če je uporabnik predhodno izklopil prenos podatkov, omrežje pa še vedno izvaja prenos podatkov, to pač ni storitev, ki jo je uporabnik naročil in se mu neupravičeno zaračunava nenaročeno storitev, kljub temu, da je uporabnik izvedel vse razumne in tehnično dosegljive ukrepe za onemogočenje prenosa podatkov.
Poudaril bi, da se v dopolnjenem predlogu Splošnega akta o spremljanju in nadzoru porabe storitev ne razlikuje med podatkovnimi prenosi, ki se izvajajo med uporabniško opremo in omrežjem, ter med dostopom do javnega podatkovnega omrežja oz. interneta. V drugem odstavku 5. člena se "prenos podatkov" celo izrecno pojavi kot sopomenka za "dostop do interneta", kar, kot je pojasnjeno zgoraj, v 4G/LTE omrežju in novejših ni enostavna sopomenka.
Ustrezna ureditev bi razlikovala med podatkovnimi prenosi, ki predstavljajo za uporabnika dodano storitev ter tistimi, ki služijo zgolj delovanju omrežja oz. podpori drugim storitvam, npr. vzpostavitvi klica.
Alternativna ureditev, ki bi razrešila to težavo, je, da operater omogoči uporabnikom, da lahko sami ločeno onemogočajo storitve v domačem omrežju in storitve v gostovanju, zlasti da lahko ločeno onemogočajo dostop do interneta v domačem omrežju in ločeno v tujini. V 4. členu predloga Splošnega akta o spremljanju in nadzoru porabe storitev je opredeljen mehanizem za spremljanje in nadzor porabe, ki mora zato nujno zagotoviti, da se izklop dostopa do interneta obravnava ločeno za domače omrežje in ločeno za gostovanje.
Namen tega je, da se odgovornost za podatkovne prenose, ki so potrebni pri vzpostavitvi, izvajanju in zaključku javne medosebne komunikacije, prenese nazaj na operaterja omrežja. S tem se operaterje spodbudi, da se končnemu uporabniku storitev medosebne komunikacije obračunava celovito, in ne da se obračunava dvojno poleg npr. storitve govorne komunikacije še podatkovni prenos, ki je bistven del te govorne storitve in je hkrati povsem izven nadzora končnega uporabnika.
V upanju, da uvidite utemeljenost dopolnitve vas lepo pozdravljam.
Povezave:
- Dopolnjen predlog Splošnega akta o spremljanju in nadzoru porabe storitev, AKOS
- Nasvet A1, da si naj pred odhodom v tujino telefon nastavimo na 3G ali da naj uveljavimo blokado podatkov
- Nasvet Telekoma, da naj si pred odhodom v tujino telefon nastavimo na 3G
- Novica Telekoma o izklopu 3G omrežja
- Novica o izklapljanju 3G omrežij
Termovizijske kamere so cenovno vedno bolj dostopne in tako sem letos ugotovil, da lahko posameznik za razmeroma dostopno ceno nabavi precej zmogljivo termovizijsko kamero. Termovizijska kamera nam omogoča, da lahko vidimo kako tople so površine okrog nas. Toplejše površine oddajajo več sevanja v infrardečem spektru, ki za zaznava senzor v termovizijski kameri.
S tako kamero lahko kvalitetno zaznavamo temperaturi na površini znotraj vidnega polja kamere. Nekdaj bi morali za tako meritev točkovno meriti gosto mrežo točk na površini, zdaj pa lahko zgolj z opazovanjem od daleč v trenutku vidimo temperaturo večje površine.
Čemu služi termovizijska kamera
Kaj se da ugotavljati z napravo, ki zaznava temperaturo?
Vidite lahko področja z višjo in nižjo temperaturo. Če vam okna ali vrata ne tesnijo in je skoznje prepih, se lepo vidi področje, kjer zrak hladi površine. Na okenski polici se vidi tudi hladnejše področje, kar je zaradi konvekcije tudi ob zatesnjenem oknu običajen pojav.
Če radiator ni odzračen ali pa se je v njem nabrala gošča in ne greje enakomerno, se to zelo jasno vidi.
Če se ventila ne da zapreti povsem do konca in nekaj tople vode še vedno kroži skozi ogrevalni sistem, tudi če je razlike samo par stopinj, lahko tak defekten ventil s tako napravo še vedno zaznate.
Če nimate izoliranih toplovodnih napeljav (kar bi bilo edino smiselno) in iztočite nekaj vode, se po steni z časovnim zamikom vidi sled napeljave. Hladno vodo je precej težje videti, ker je razlika v temperaturi manjša in je toplotni tok precej manjši.
Vidi se hladne kote sobe ali toplotne mostove - področja, kjer je zaradi slabe izvedbe izolacije ali konstrukcije pretok toplote večji.
Lahko se vidi tudi konstrukcijske lastnosti stavbe. Na posnetkih na youtube se na ameriških lesenih hišah vidi potek nosilnih stebrov, pri nas pa npr. potek travet - nosilcev montažnega stropa.
Velika večina na električno omrežje priključenih naprav se do neke mere greje. V sobi, ki jo pregledujete s termo kamero, naprave, ki imajo stand-by porabo, kar žarijo.
Če imate večji porabnik električne energije, npr. električni bojler za toplo vodo, se jasno razloči varovalka, preko katere se teče tok.
Če imate električne vodnike, preko katerih teče večji tok, lahko s termovizijsko kamero preverite, da so spoji kakovostni in da ne prihaja do pregrevanja.
Če imate kurišče na polena, lahko preverite če je pepel res ugasnil in ga je varno odložiti.
S termo kamero se lahko vidi tudi izparevanje vode, saj voda ob izparevanju ohlaja površino, s katere izpareva. Tako lahko hladne zaplate na kameri nakazujejo potencialna mesta, kjer je smiselno preverjati za vlago.
Na podoben način lahko vidite, če je oprano perilo že suho.
In seveda najpomembneje: s termo kamero lahko preverite, če sta kava ali čaj že dovolj ohlajena za zaužitje.
Katere lastnosti so pomembne pri termovizijski kameri
Termovizijske kamere imajo enako kot navadne kamere različno ločljivost senzorjev. Najmanj zmogljivi senzorji imajo ločljivost 80x60 pikslov. Pri teh je slika zelo zrnasta in so bolj na nivoju igrače, čeravno drage. Za resnejšo rabo so uporabni senzorji z 160x120 piksli in več. Zmogljivejši so hitro dražji.
Pri zaznavanju je pomembna tudi razločevanja razlike v temperaturi med sosednjimi piksli, ki nam določa kako majhno razliko v temperaturi bo senzor še sposoben zaznati. Manjšo razliko kot je sposoben zaznati senzor, bolj detajlen in dinamičen bo prikaz temperaturnih razlik in manjše razlike v temperaturi bodo potrebne, da opazimo anomalijo.
Vsaka termovizijska kamera ima tudi omejeno temperaturno področje delovanja, ki se tipično nahaja nekje od malo pod minusom in nekaj sto stopinj celzija. Vsekakor se je potrebno zavedati kakšno temperaturno območje je tisto, ki bi ga želeli opazovati.
Pomemben je tudi zorni kot termovizijske kamere. Cenejše kamere imajo nezamenljivo lečo, s katero je določen zorni kot. Za običajno rabo so najbolj uporabne takšne, ki imajo zorni kot nekje med 30° in 50°. Dražje naprave omogočajo menjavo leč, tako da npr. omogočajo manjši zorni kot in je z njimi potem možno snemati tudi z večje razdalje.
Večina cenejših kamer ima omejeno možnost ostrenja slike oz. nastavljanja fokusa.
Ostale stvari so stvar tega kako specializirano opremo želite, koliko dodatnih funkcij in katere, ter koliko vam priložena programska oprema olajša delo. Med dodatnimi funkcijami so pogosto povezljivost preko wifi in upravljanje preko aplikacije na telefonu, snemanje videa, nastavljanje fokusa, zamenjljive leče in tako dalje. Priložena programska oprema pa je tipično predvsem namenjena enostavnejšemu ustvarjanju poročil o pregledu.
Elektronske naprave v IR spektru žarijo. Primerjava različnih načinov prikaza IR kamere. Levo zgoraj je samo termalna slika. Desno zgoraj je kombinirana slika, ki v enem prikazu združi vidni in IR spekter. Levo spodaj je prikaz slika-v-sliki, desno spodaj je samo vidni spekter.
Triki in namigi
Ker termovizijska kamera zaznava infrardečo svetlobo, je potrebno pri interpretaciji opazovanja nekaj pazljivosti. Različni materiali namreč različno intenzivno sevajo IR svetlobo, kar poimenujemo emisivnost. Posebej je treba biti pazljiv pri kovinah.
Človeška koža ima emisivnost med 0.97 in 0.999, kar pomeni, da izseva praktično vse. Beton in zidak imata emisivnost okrog 0.90. Oksidiran aluminij ima emisivnost 0.20, zloščene kovine pa imajo zelo nizko emisivnost, samo 0.04.
Ker termovizijska kamera izračunava temperaturo površine posredno, na podlagi zaznanih emisij IR svetlobe, bo zaznana temperatura kovinskega dela precej zgrešena.
Podoben pojav je odbojnost. Zelo gladke površine delujejo kot zrcalo in v njih vidimo odsev drugih predmetov.
Če je potrebno odčitavati temperaturo kovinskih predmetov ali predmetov, ki delujejo kot zrcalo, je najlažji način, da jih prelepimo s krep selotejpom. Če tega ne moremo narediti, je potrebno nastaviti emisivnost oz. si predmet ogledati z različnih zornih kotov, da se prepričamo, da ne gre za odsev.
Par posnetkov
Levo: Neustrezna mansardna izolacija, tram je takoj za montažno steno.
Mačka, ki se ne boji kumare
Ali potrebujete termovizijsko kamero?
Termovizijska kamera je za posameznika še vedno relativno draga stvar, saj osnovne termovizijske kamere stanejo 400 do 500 evrov. Nedvomno pa so cene padle do te mere, da bi tako orodje moral imeti vsak, ki opravlja obrtniško delo, ki vključuje vroča dela, električne napeljave, vodovodne napeljave ali toplotne stroje.
- Viri in sorodno branje:
V Sloveniji se pojavljajo prvi baterijski električni avtobusi. Javno podjetje Marprom, ki skrbi za mestni potniški promet v Mariboru, je objavilo novico, da je vozni park bogatejši za dva nova baterijska električna avtobusa.
Marpromova nova baterijska avtobusa
Nova avtobusa Marproma naj bi se bila zmožna napolniti v 5 minutah, s to energijo pa lahko opravita pet voženj. Avtobusa bosta vozila na liniji 6 - Vzpenjača. Do sedaj so na ti liniji vozili štirje avtobusi, ki so za skupaj 290.000 kilometrov letno pokurili 116.000 litrov dizla. Dva od teh bosta sedaj električna.
Skupna vrednost nakupa avtobusov znaša milijon evrov, poleg dveh avtobusov pa sta bili postavljeni še dve hitri polnilnici, ki sta stali blizu 290.000 EUR.
Gre za avtobusa Iveco E-way dolžine 12 metrov in s kapaciteto do 91 potnikov. Marprom se je odločil za različico z manjšo baterijo kapacitete 73kWh serijsko in 88kWh opcijsko. Baterija je osnovana na anodi iz litijevega titanata, tovrstne baterije pa so zelo primerne za hitro polnjenje, so toplotno zelo obstojne in varne (beri: se ne vžgejo), ter imajo dolgo življenjsko obdobje.
Eno polnjenje zadostuje za 5 voženj, polnjenje pa bo potekalo na t.i. oportunitetni način - ko se avtobus ustavi na postaji, se s polnilnice spusti konektor in med postankom se avtobus polni. Avtobus je sposoben polnjenja z do 450kW, za 73kWh energije pa se ob taki moči pretoči v manj kot 10 minutah. Ni pa pričakovati, da bo polnjenje vedno potekalo s tako visoko močjo.
Marpromovo preizkušanje baterijskih avtobusov
To ni prvi preizkus baterijskega avtobusa, ki ga je izvajal Marprom. Pred nakupom so že izvajali vsaj eno evalvacijo drugih baterijskih avtobusov, ena izmed teh je opisana v diplomskem delu iz logistike, ki je obravnavalo scenarije vpeljave električnega ali hibridnega avtobusa v Javno podjetje Marprom.
V diplomskem delu se razdela primerjava med obstoječim dizelskim avtobusom starejše izdelave, ter novim hibridnim in novim baterijskim. Marprom si je izposodil avtobusa in ju preizkusil na lastnih linijah, ter ugotovil spodnje.
| Avtobus | Vrsta pogona | Povprečna poraba dizla | Povprečna poraba elektrike | Strošek energenta (v EUR leta 2017) |
Strošek energenta (v EUR leta 2022) |
| Mercedes Citaro | Dizel | 45,34 L/100km | 49,83 EUR/100km | 77,08 EUR/100km | |
| Volvo Hybrid | Dizel hibrid | 29,65 L/100km | 32,59 EUR/100km | 50,40 EUR/100km | |
| Power Green Bus EV 350 | Električni | 106 kWh/100km | 10,54 EUR/100km | 15,90 EUR/100km |
Za izračun stroška za 2022 je bila uporabljena trenutna regulirana cena dizla 1,7 EUR/L. Za izračun elektriko je bila uporabljena cena 0,15 EUR/kWh, kar je trenutna srednja cena med višjo, manjšo in enotno tarifo za poslovnega uporabnika.
Kljub drastičnim podražitvam energije je v letu 2022 obratovanje električnega avtobusa še vedno 3x do 5x ugodnejše na kilometer.
- Viri:
- Nova avtobusa brez emisij izpušnih plinov in hrupa, marprom.si
- Maribor z današnjim dnem bogatejši za dva električna avtobusa, lokalec.si
- Iveco E-way
- LTO battery
- Vpeljava električnega ali hibridnega avtobusa v Javno podjetje Marprom d.o.o., diplomsko delo
- Bus Electrification: A comparison of capital costs
- Po Kranju bo prihodnje leto vozilo osem e-avtobusov
V prejšnji objavi sem primerjal izkoristek različnih kuhalnikov, kakšna pa je trenutno cena kuhanja z različnimi energenti?
Za primerjavo si je dobro izbrati neko otipljivo mero. Če iz pipe natočimo 1 liter vode, ki ima temperaturo 15°C, in jo zavremo, torej segrejemo na 100°C, je za to potrebna sprememba temperature vode v višini 85 K. Ob specifični toploti vode 4,184 kJ/kg K to pomeni 0,0988 kWh oziroma, če zaokrožimo, 0,1 kWh energije.
Kuhanje z indukcijo
Učinkovitost indukcije je 85%, tako da je potrebna vhodna energija, da zavremo liter vode, 0,1kWh krat 100 deljeno 85, torej 0,117 kWh.
Variabilni del električne energije pri največjem ponudniku stane 0,150295 EUR/kWh. Od tega so omrežnina in prispevki 0,044275 EUR in električna energija 0,106020 EUR/kWh.
Skupni strošek zavretja enega litra vode z indukcijo je 0,0177 EUR.
Plin
Plinski kuhalnik ima učinkovitost 31%. Za zavreti 1 liter vode je potrebna vhodna energija 0,1kWh krat 100 deljeno 31, torej 0,3226 kWh.
Kuhanje s plinom iz plinovoda
Plin se pri Energetiki Ljubljana obračunava po porabi. Omrežnina in prispevki trenutno znašajo 0,04721 EUR/kWh, plin pa 0,08876 EUR/kWh. Skupaj to znaša 0,13596 EUR/kWh.
Skupni strošek zavretja enega litra vode s plinom iz plinovoda je 0,0439 EUR.
Kuhanje s plinom iz jeklenke
Jeklenka stane 29,60 EUR. V eni zeleni jeklenki je 10kg propana, ki ima spodnjo kurilno vrednost 46350 kJ/kg. Preračunano v kilovatne ure je to 128,75 kWh plina na jeklenko. (To pa pomeni tudi, da je v eni jeklenki plina za približno 400 litrov zavrete vode iz začetne temperature 15°C.)
Neto cena plina iz jeklenke je torej 0,2299 EUR/kWh, brez upoštevanja dostave oz. prevoza jeklenke.
Skupni strošek zavretja enega litra vode s plinom iz jeklenke je 0,0742 EUR.
Povzetek
Enak preračun sem opravil še s cenami energentov na 1. januar 2021, rezultati pa so vidni v spodnji tabeli in grafu.
Opazimo lahko, da se je vse podražilo. Zaradi visoke učinkovitosti je kuhanje na elektriko manj občutljivo na podražitve. Plin se je podražil precej, plin iz jeklenke (propan) pa nekoliko manj.
Presenetilo me je kako zelo drag je plin iz jeklenke, več kot 4-kratnik stroška kuhanja na elektriko, in to že pred Ruskim napadom na Ukrajino.
Enostaven način kako varčevati s plinom je električni grelnik za vodo. Ta je podobno učinkovit kot indukcija, poleg tega je cenovno zelo ugoden.
Velja pa upoštevati še vsa ostala priporočila za varčno kuho: zelo pomembna je uporaba pokrovke ter pri plinu kuhanje z ustrezno veliko posodo, da plamen ne sega preko dna posode.
| Kuhalnik | Strošek EUR/liter zavrele vode v letu 2021 |
Strošek EUR/liter zavrele vode v letu 2022 |
| elektrika - indukcija | 0,0131 EUR | 0,0177 EUR |
| plin iz plinovoda | 0,0266 EUR | 0,0439 EUR |
| plin iz jeklenke | 0,0571 EUR | 0,0742 EUR |
Pomemben pokazatelj razvoja življenjskega standarda je energent za kuhanje. Z višanjem življenjskega standarda se gospodinjstva premikajo od manj čistih energentov pomikajo k bolj čistim in bolj učinkovitim.
Energetska lestev
Ni tako daleč nazaj, ko smo še v Sloveniji kuhali na štedilniku na drva. Naše babice imajo še danes tovrsten štedilnik v hiši. Les je energent, ki je večini naših prednikom omogočil bivanje. Je obnovljiv vir in gorivo, ki ga dobro poznamo, precej dobro pa so poznani že tudi stranski učinki izgorevanja lesa: onesnaževanje s trdnimi delci. Pri kuhanju pa smo s temi onesnaževali še bolj v stiku.
Energetska lestev je poimenovanje za pojav, da se z izboljšanjem življenjskega standarda za kuhanje uporablja čistejši energent. Tako smo z izboljšanjem življenjskega standarda v Sloveniji večinoma prešli na kuhanje na fosilni plin, ki je precej boljši energent. Pri izgorevanju nastaja manj trdnih prašnih delcev, so pa zadnje raziskave pokazale, da tudi izgorevanje fosilnega plina povzroča onesnaževanje zraka v bivalnih prostorih. Ta je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, od astme, do kratkovidnosti, pa še česa.
Z razvojem tehnologije so se pojavili tudi električni kuhalniki. Najenostavnejši električni kuhalnik je navaden uporovni grelec, ki električno energijo pretvarja v toploto, preko fizičnega stika pa toplota prehaja na posodo. Steklokeramični kuhalnik deluje na principu infrardečega sevanja, s katerim se segreva dno posode. Oba ta principa sta "štorasta", saj sta precej neodzivna in se kaj hitro zgodi, da nastaviš previsoko moč, ki je potem ni enostavno zmanjšati.
Indukcija deluje na principu induciranja električnih tokov v dnu posode, ti tokovi pa potem segrevajo kovino, iz katere je posoda. Indukcija odpravlja pomanjkljivost uporovnega in steklokeramičnega grelca in prinaša električnemu kuhalniku odzivnost, ki jo je kuhar vajen pri kuhalniku na fosilni plin.
Učinkovitost naprav
V primerjalnem testu kuhalnikov so ugotavljali učinkovitost kuhalnikov tako da so segrevali dobrih 5 litrov vode. Najhitreje je v 9 minutah vodo segrel indukcijski kuhalnik. Plinski kuhalnik je za segrevanje potreboval kar dvakrat dlje, 18 minut. Električna kuhalna plošča ter steklokeramična plošča sta potrebovali nekaj manj kot plin, sta pa porabili tudi manj energije. Spodnji graf prikazuje temperaturo ogrevane vode v odvisnosti od časa.
Po primerjanju porabljene energije so ugotovili, da plinski štedilnik dosega učinkovitost okrog 31%, štedilnik z električno ploščo okrog 79%, steklokeramična plošča okrog 75% ter indukcija med 83% in 86%.
| Kuhalnik | Učinkovitost |
| Plinski gorilnik | 31% |
| Električna plošča | 79% |
| Steklokeramična plošča | 75% |
| Indukcijska plošča | 85% |
Učinkovitost glede na primarno rabo energije
Plin je manj učinkovit, a je za pridobivanje električne energije v termoelektrarnah potrebno sežigati energente, tako da prihaja tudi tam do izgub. Poraja se vprašanje kaj je bolj učinkovito: da posameznik kuri plin v gorilniku ali da kurimo plin v elektrarni, s katero se potem napaja električni kuhalnik.
Spodnja tabela kaže izračun hipotetične učinkovitosti ob upoštevanju, da je elektriko mogoče pridobivati s plinsko turbino z enostavnim ciklom z učinkovitostjo 37%, ali s kombiniranim ciklom z učinkovitostjo 55%. Ob upoštevanju 6% izgub na omrežju je potem izračunana skupna učinkovitost za vsako izmed različic.
| Kuhalnik | Plin | Električna plošča | Steklokeramična plošča | Indukcijska plošča | |||
| Tip elektrarne | OCGT | CCGT | OCGT | CCGT | OCGT | CCGT | |
| Izkoristek elektrarne | 37% | 55% | 37% | 55% | 37% | 55% | |
| Izgube na el. omrežju | 94% | 94% | 94% | 94% | 94% | 94% | |
| Učinkovitost kuhalnika | 31% | 79% | 79% | 75% | 75% | 85% | 85% |
| Skupna učinkovitost | 31.0% | 26.1% | 38.8% | 27.5% | 40.8% | 29.6% | 43.9% |
| Prihranek plina z uporabo elektrike |
0.0% | -15.9% | 25.1% | -11.4% | 31.8% | -4.6% | 41.8% |
Kuhalnik na plin je z 31% izkoriščenosti relativno neučinkovit. Vidimo, da so električni kuhalniki pri elektrarni na plin vedno manj učinkoviti, če je elektrarna enostavnega cikla, blizu učinkovitosti neposredne rabe plina pride le indukcija. Lahko pa so električni kuhalniki znatno bolj učinkoviti, če je elektrarna kombiniranega cikla z visokim izkoristkom, v tem primeru so vsi električni kuhalniki znatno bolj učinkoviti od plinskega gorilnika.
Ima pa seveda kuhalnik na elektriko še dobro eno dodatno lastnost, in sicer, da znamo elektriko pridobivati na več načinov, ne samo s sežiganjem plina.
Druge težave s kuhanjem na plin
Zdravstvene težave
Pri vsakem kuhanju hrane nastane nekaj onesnaževal, ko hrana pride v stik z vročino. Vendar pa že zaradi samega zgorevanja plina nastajajo fini prašni delci PM2.5, ki so precej strupeni in povzročajo dodatne obremenitve dihal. Poleg prašnih delcev nastajajo še ogljikov monoksid, dušikovi oksidi in formaldehid.
Ogljikov monoksid je nevaren, ker nima vonja, a je strupen in hkrati povzroča zaspanost. Posebej nevarni so primeri, ko pride do zastrupitve z monoksidom med spanjem. Zaradi nezmožnosti zaznave s človeškimi čuti so poleg kurišč obvezni detektorji monoksida. K sreči so zastrupitve z monoksidom relativno redke, saj je za njih potrebno nepopolno zgorevanje, kar pa se vseeno lahko zgodi v slabo prezračenem prostoru, kjer že dlje časa gori plin.
Se pa kaže, da ogljikov monoksid poslabšuje težave pri srčno-žilnih bolnikih.
Dušikov dioksid (NO₂) povzroča težave z dihali in poslabšuje astmo, še posebej pri otrocih. NO₂ pa se tudi povezuje s srčno-žilnimi težavami, diabetesom, s težavami pri porodu, s prezgodnjo smrtjo in rakom. Slabše je tudi delovanje možganov, zlasti pri otrocih. Raziskave so pokazale, da imajo otroci v domovih, kjer uporabljajo plinski štedilnik, kar 42 odstotkov večje tveganje, da dobijo simptome astme.
Plinski kuhalnik skrajša življenjsko dobo za nekje med 0 in enim letom. Pred onesnaževanjem lahko precej pomaga prezračevanje. Če imate napo, ki odvaja zrak ven iz prostora, jo vsekakor uporabljajte, saj znatno in merljivo zmanjša onesnaževanje bivalnih prostorov.
Uvozna odvisnost
V Sloveniji uvažamo plin. Zaradi vojne v Ukrajini je cena plina (zaenkrat) zrastla na trikratnik cene pred vojno. Imamo sicer nekaj zalog v Prekmurju, a jih zaenkrat ne izkoriščamo, saj bi to pomenilo uporabo frackinga. Tudi če bi te zaloge izkoriščali, je to plin, za katerega je država že podelila koncesijo, plin pa se na trgu proda najvišjemu ponudniku, po tržni ceni.
(Ne)zamenljivost energentov
Plin uporabljamo v nekaterih industrijskih postopkih, ki ne morejo plina enostavno zamenjati s čim drugim. Doseganje res visokih temperatur je z elektriko precej težje, tako da je tam plin praktično nujen. Z zmanjšanjem rabe plina v gospodinjstvu ostaja več plina na trgu na voljo za industrijo.
Globalno segrevanje
Zemeljski plin je fosilno gorivo, kar pomeni, da sežiganje tega goriva prispeva k višanju atmosferskega CO₂. Poglavitna sestavina zemeljskega plina je metan, ki je tudi sam toplogredni plin, gledano skozi 20-letno obdobje je toplogredni učinek metana kar 80-krat močnejši kot CO₂. Že res majhno puščanje pri transportu plina lahko hitro postane prevladujoč vir toplogrednega učinka.
Izkazalo pa se je, da vsak plinski gorilnik izpušča nekaj plina. Nekaj plina ne izgori, nekaj ga uide pri prižiganju oz. ugašanju, precej pa ga uide tudi ko je plinski gorilnik ugasnjen.
Vročina
Plinski štedilnik precej segreje kuhinjo, kar bo dobro vedel vsak, ki ga je že kdaj uporabljal na vroč poletni dan. Vsa ta energija, ki gre v segrevanje prostora, pa ne gre v segrevanje posode.
Povzetek
Ali bi morali kuhati na elektriko?
Po mojem ja. Kuhanje z elektriko ima pred plinom kar nekaj prednosti, zdravstvenih, ekoloških in pri udobju bivanja, ko ni več tako vroče poleg štedilnika. Ne glede na kuhalnik močno priporočam uporabo nape, saj precej pripomore k boljši kakovosti zraka.
Pri elektriki je edina smiselna izbira danes indukcija. Indukcijska plošča z odzivnostjo odpravlja še tisto najbolj perečo težavo preostalih različic električnih kuhalnikov. Pred ostalima električnima ploščama ima še dodatno prednost, da kuhalna površina ne ostaja vroča. Za razliko od plina, uporovne električne kuhalne plošče ter steklokeramične plošče se pri indukciji segreva zgolj posoda. Ko posodo odstranimo, se površina, na kateri je bila posoda, ohladi precej hitreje, saj pod njo ni nič vročega.
Cenovno gledano ni enoznačno. Po trenutnih cenah je sicer kuhanje na plin ena-in-pol do dvakrat dražje od kuhanja na indukcijo, a se podražitve pri energentih še niso ustalile. Jasno pa je, da pri kuhanju s plinom ostajamo uvozno odvisni in izpostavljeni podražitvam plina in volji največjih dobaviteljev plina.
- Viri:
- Energetska lestev
- Residential Cooktop Performance and Energy Comparison Study, Frontier Energy Report
- Gas stoves can generate unsafe levels of indoor air pollution, Vox.com
- Your gas stove is always polluting, even when it’s turned off, Vox.com
- Gas stoves are creating unsafe levels of indoor air pollution, OEC Online
- My best estimate is that gas stoves decrease life expectancy by 53 days on average