Na Agencijo za energijo (v vlogi regulatorja), ELES (v vlogi sistemskega operaterja električnega omrežja), moje elektrodistribucijsko podjetje ter izbranemu dobavitelju sem poslal dopis o ničnosti obračunavanja presežne moči.
Ključni težavi sta dve, prva je obveza plačevanja kazni in nezmožnost izbire drugačnega načina uveljavljanja dogovorjene moči, druga pa nerazumno dolg rok za upoštevanje nove dogovorjene moči.
Dopis:
Zadeva: Ničnost obračunavanja presežne moči
Spoštovani,
Ob začetku uporabe novega omrežninskega sistema vas opozarjam, da smatram morebitno presežno moč kot pogodbeno kazen s katero nisem izrecno soglašal, ter kot tako nično v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).
ZVPot-1 v 1. odstavku 23. člena določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če »v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank« ali »povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika« ali »povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval« ali »nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti«.
Nedvomno je v primeru obračunavanja presežne moči izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tega, kar potrošnik pričakuje, saj se obračunava vsako 15-minutno obdobje preseganja moči. Ob večjem številu večjih preseganj moči lahko obračunana presežna moč mesečno predstavlja večji strošek kot dogovorjena moč.
Presežna moč ima kaznovalno naravo. Namen obračunavanja presežne moči je, da je odjemalcu v finančnem interesu, da dogovorjeno moč postavi dovolj visoko, da ne prihaja do pogostega obračunavanja presežne moči. Plačevanje presežne moči je zato možno razumeti tudi kot pogodbeno kazen v korist podjetja.
Pogodbena kazen je v 8. alineji 4. odstavka 23. člena ZVPot-1 opredeljena kot nepošten pogodbeni pogoj. S 24. členom ZVPot-1 so nepošteni pogodbeni pogoji prepovedani in nični.
Obračunavanje presežne moč je možno razumeti tudi kot dodatno dogovorjeno plačilo, ki po 25. členu ZVPot-1 potrebuje izrecno soglasje potrošnika. Od mene soglasja za plačevanje presežne moči ni prejel nihče, niti Elektro Ljubljana, niti ELES, niti Agencija za energijo.
Priznam, da je omrežnina nekoliko poseben primer, saj višino omrežnine določa Agencija za energijo, upravičenci pa so akterji na elektroenergetskem področju, predvsem elektro distribucijska podjetja, sistemski operater omrežij ter Agencija za energijo. Elektro distribucijska podjetja imajo naravni monopol, plačevanje omrežnine pa je urejeno s predpisom in uporabniki sistema nimamo tržne izbire.
Navedene okoliščine ne spreminjajo dejstva, da je bilo za zaščito potrošnikov v Aktu o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (v nadaljevanju Akt), ki se je začel uporabljati s 1. oktobrom 2024, pomanjkljivo poskrbljeno. Da vidik uporabnikov sistema na novo metodologijo omrežnine ni bil znatno upoštevan pričajo tudi poročila ob javnem posvetovanju »Prenova metodologije obračuna omrežnine in tarifnega sistema«, kjer je bil na delavnicah prisoten zgolj en posameznik kot fizična oseba in en predstavnik potrošniške organizacije. Ni videti, da bi bile opravljene druge analize glede učinkov prenove omrežnine na uporabnike sistema – fizične osebe.
Pri pogodbi o dobavi Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem priznava šibkejši status in jim v 16. členu dodeljuje dodatne pogodbene pravice, v 33. členu pa ureja tudi ranljive odjemalce. ZOEE določa, da se mora zamenjava dobavitelja zgoditi v roku 24 ur od popolne vloge.
Za pogodbo o uporabi sistema podobnih določil ZOEE nima. Akt o omrežnini je kot edini način uveljavljanja pogodbenih določil oz. dogovorjene moči predvidel obvezo plačila presežne moči - kazni in ne dopušča drugačnih možnosti, pri tem pa se ne ozira na kategorijo ali socialni status uporabnika sistema. Ob morebitnem zavedanju, da je raba moči višja od pričakovane pa mora uporabnik sistema na spremembo dogovorjene moči čakati nerazumno dolgo - od 21 do 53 dni. V času od obvestila elektro distribucijskega podjetja in preden začne spremenjena dogovorjena moč učinkovati, je plačevanje presežne moči še vedno v veljavi.
Velja tudi omeniti, da mi kot uporabniku sistema ni dano orodje, s katerim bi lahko nadzoroval sprotno porabo ter s tem zagotavljal izpolnitev pogodbenih obveznosti, torej odjem znotraj dogovorjene moči.
V kolikor v danem primeru zavračate pristojnost ZVPot-1, Obligacijski zakonik v 247. členu določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita o pogodbeni kazni. Dogovor zahteva obojestransko soglasje in ne vsiljevanje s strani močnejše stranke, kar je v tem primeru brez dvoma javna agencija kot regulatorni organ, ki sprejema obvezujoče predpise.
S spoštovanjem,