V Sloveniji je položnica za električno energijo v osnovi razdeljena na tri dele: na energijo, ki je plačilo dobavitelju, na omrežnino, ki je plačilo operaterju distribucijskega in prenosnega sistema, ter davki, npr. trošarina in prispevek za obnovljive vire energije.
Omrežnina je bila do sedaj zelo predvidljiva. Plačuje se v obliki fiksnega in variablinega dela. Fiksni del je na kilovat glede na priključno moč, variabilni del pa je po porabljenih kilovatnih urah energije. Enake cene veljajo ne glede na razmere v omrežju in ne glede na to ali izkoriščate polno priključno moč ali samo del nje, in to ne glede na to kdaj se energija troši oz. z minimalno razliko med nižjo tarifo in višjo tarifo.
Po novem bo omrežnina nekoliko bolj razčlenjena. Cilj prenove omrežninskega sistema je, da se stroški omrežja bolje poravnajo s ceno, ki jo uporabniki omrežja plačujemo. Omrežje je najbolj obremenjeno ob viških, in viški porabe so tudi tisti dogodek, ki poganjajo investicije v omrežje.
Večina stvari je o omrežnini, ki stopi v veljavo s 1. julijem 2024, že znanega. Edina stvar, ki še manjka, so cene posameznih tarif, ki bodo verjetno določene bolj proti koncu leta, saj pred 1. julijem 2024 nimajo veljave.
Kaj torej vemo o omrežnini?
4 tipični dnevi
Do sedaj smo imeli dva tipa dni: delovnike in vikende oz. praznike. Med delovniki je bila višja tarifa med 6h in 22h, v nočnem času pa manjša tarifa. Za vikend in praznike je bila ves dan manjša tarifa.
Po novem bomo imeli bolj razčlenjen čas v dnevu, tako da bo tudi za vikend razlika med dnevnim in nočnim časom. Vseh tarif bo 5, a se bodo znotraj posameznega dne pojavljale zgolj tri. Prav tako se bosta pojavili tudi dve sezoni: višja oz. zimska je v veljavi novembra, decembra, januarja in februarja, in nižja oz. "poletna", ki je v veljavi preostali čas.
Če vse to nekoliko poenostavimo, dobimo 4 tipične dni, ki se bodo lahko v letu pojavljali odvisno od dneva v tednu in meseca v letu.
Podroben pogled pokaže, da se stvar še nekoliko bolj poenostavi, saj je zimska vikend tarifa enaka tarifi poletnega delovnika.
Obračunavanje obračunske moči po izmerjeni najvišji moči
Pomembna novost bo, da se obračunska moč ne bo več plačevala glede na varovalke, ampak po izmerjenem odjemu. Temu se reče dogovorjena moč, saj jo uporabnik dogovori z distributerjem, ob priklopu večjega porabnika, npr. električnega štedilnika, toplotne črpalke ali električnega avtomobila pa bo smiselno zvišanje dogovorjene moči.
Za osnovo dogovorjene moči se predlaga povprečje treh najvišjih konic porabe v 15 minutnem intervalu. Za nekoga, ki nima večjih porabnikov, bo to ugodnost, saj bo zdaj lahko plačeval manjšo obračunsko moč.
Priključnih moči je več
Obračunska moč se dogovarja za vsako izmed petih tarif posebej, pri čemer se predvideva, da imajo cenejše tarife višjo priključno moč. Za prvo in najdražjo tarifo je za trifazni gospodinjski odjem minimalno 3,5kW, za enofazni gospodinjski odjem pa minimalno 2kW.
Obračunavanje presežne moči
Ker bi vsakdo želel plačevati čim manj obračunske moči, je v spodbudo temu, da se obračunska moč nastavi na realno vrednost, uvedeno obračunavanje presežne obračunske moči po višji postavki kot običajno.
Presežna moč se bo na začetku obračunavala po nižji ceni, da se vsi skupaj privadimo na nov sistem, končno ceno pa bo dosegla leta 2028.
Poskusni izračuni
V prihodnjih mesecih bodo na položnici tudi izračuni kako bi izgledal obračun po novem tarifnem sistemu, da se lahko uporabniki seznanimo s spremembo, preden do nje zares pride.
Ali moram varčevati z elektriko na račun udobja?
Načeloma ne. Minimalna priključna moč 3,5kW na trifaznem odjemnem mestu zadošča za večino stvari, ki jih človek vklaplja ob dnevnih opravilih. Na enofaznem odjemnem mestu je minimum obračunske moči 2kW, kar je zelo malo in bo večina imela večjo priključno moč.
Da dogovorjene moči ne presežete, vsekakor pomaga, da sočasno ne poganjate veliko močnih porabnikov. Med močne porabnike spadajo predvsem grelci, npr. pečica, kuhališče, kotliček za segrevanje vode, pralni stroj (prvih 15 minut programa), sušilni stroj, in podobni.
Priložnosti za zniževanje odjema v času višje tarife
Ob predvidevanju, da bo tarifa 1 precej draga, nov tarifni sistem do neke mere spodbuja rabo energije izven konic porabe.
Manjši del porabe predstavljajo ročno upravljani porabniki, kamor sodijo npr. pralni, pomivalni, in sušilni stroj, ki začnejo z delom, ko jih prižgemo. Dobro bi bilo, da se te naprave uporablja izven konice porabe, torej ob nižji tarifi. Vsi danes dobavljivi modeli omogočajo časovno zakasnitev začetka programa, kar lahko pomaga pri zamiku.
Bistveno večjo fleksibilnost omogočajo določeni zelo specifični porabniki, ki lahko s pravilnim dimenzioniranjem in avtomatizacijo omogočajo zamik porabe energije brez zmanjšanja ugodja.
Električni bojler za toplo vodo
Najenostavnejši primer rabe energije izven konične tarife je večji električni boljer za sanitarno toplo vodo, tam od 200 litrov naprej. Tako velike bojlerje se večinoma projektira tako, da zadostujejo za dnevne potrebe gospodinjstva.
Bojlerji so zasnovani tako, da se hladna in topla voda minimalno mešata, tudi kadar se topla voda porablja in v bojler priteka hladna voda. Temu pravimo razslojevanje oz. stratifikacija tople in hladne vode. Zaradi nje ostaja voda na vrhu bojlerja topla zelo dolgo časa, tudi če v vmesnem času porabljamo toplo vodo in je spodnji del bojlerja hladen.
Ker se voda ne meša, postane praktično izvedljivo, da brez spremembe življenjskega sloga in zmanjšanja ugodja vodo segrevamo ob času nižje tarife ali ob delovanju sončne elektrarne, predvsem pa neodvisno od tega kdaj toplo vodo porabljamo.
Električna vozila
Uporabniku električnega vozila je vseeno kdaj se vozilo polni, samo da je ob pričetku uporabe dovolj napolnjeno. Predlagan tarifni sistem bo omogočal večje moči polnjenja izven konične rabe, zlasti ponoči. Praktično vsa električna vozila danes omogočajo nastavitev urnika polnjenja, tako da je lahko vozilo priklopljeno in se začne polniti šele ko nastopi nižja tarifa.
Baterijski hranilnik
Bolj razčlenjena tarifa bo lahko spodbudila koga, da gre v nakup baterijskega hranilnika. Baterijski hranilnik za celodnevno porabo bo verjetno predrag, bi pa lahko bil uporabna naprava v kombinaciji s sončno elektrarno, kjer čez dan priključno moč pokriva energija iz sončne elektrarne, zjutraj in zvečer pa lahko konično porabo pokriva baterijski hranilnik.
Sončna elektrarna
Sončna elektrarna (in tudi druge proizvodne naprave) ne šteje v priključno moč, ki jo plačujejo odjemna mesta. Sončna elektrarna pa omogoča, da lahko odjemno mesto troši višjo moč v primeru da sije sonce, saj je ta energija proizvedena lokalno in za njo ni omrežnine.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka je precej udoben način ogrevanja, žal pa toplotna črpalka sama po sebi ne omogoča časovnega zamika odjema. Časovni zamik je možen v kombinaciji z zalogovnikom za toplo vodo ali z ustrezno izvedbo ogrevalnega sistema, vendar to velja predvsem za novogradnje oz. v primeru celovitejše obnove stanovanjske stavbe. Betonski tlak v talnem gretju lahko namreč deluje tudi kot zalogovnik toplote.
Žal pa je narava ogrevanja taka, da toplotno črpalno uporabljamo predvsem pozimi, v višji sezoni, ko bo tudi cena omrežnine višja.
Vprašanja in odgovori
Ali moram varčevati z energijo na račun udobja?
Načeloma ne, 3,5kW, kolikor je minimum obračunske moči na trifaznem odjemu, je dovolj za večino stvari, ki jih človek pri svojih dnevnih opravilih izvaja.
Kako lahko iz obstoječe priključne moči oz. varovalk izvem kolikšna bo nova priključna moč?
Med obstoječo priključno močjo in novo priključno močjo ni neposredne povezave. Nova obračunska moč je dogovor med lastnikom odjemnega mesta in distribucijskim podjetjem.
Kje lahko vidim novo obračunsko moč?
Nova obračunska moč za prihajajoče leto bo na računu za mesec junij, julij in avgust.
Kaj narediti, če mi obračunska moč, ki mi jo je dodeli distributer, ni všeč?
Če želite obračunsko moč spremeniti, morate do 20. septembra tekočega leta distributerju sporočiti obračunsko moč, ki bi vam ustrezala v naslednjem letu.
Obračunsko moč lahko spremenite tudi naknadno. Do 8. dne v mesecu morate sporočiti željene obračunske moči, da bi te moči začele veljati z naslednjim mesecem.
Obračunsko moč se določa v kW na eno decimalno mesto.
POZOR: Odsvetujem spreminjanje dogovorjene obračunske moči, če niste povsem prepričani, da veste kaj delate. Če spremenite dogovorjeno obračunsko moč, se vam bo presežna moč začela obračunavati v polni višini.
Imam odjemno mesto, ki nima pametnega števca. Kaj se bo zgodilo?
V kolikor nimate pametnega števca, ki bi znal odčitavati 15-minutne intervale porabe energije, boste še naprej plačevali omrežnino po eno- ali dvo-tarifnem sistemu.
Imam sončno elektrarno z 10kW moči. Ali bom moral imeti 10kW priključno moč?
Ne. Omrežnina se plačuje zgolj v smeri proti uporabniku.
Imam sončno elektrarno prek sistema net-meteringa. Ali bom moral plačevati omrežnino?
Za vse, ki so v sistemu net-metering obračunavanja, se količina kilovatnih ur za obračun omrežnine izračuna tako kot do sedaj: izračuna se neto odjem, od tega odjema pa se obračuna omrežnina po enotni tarifi.
Dogovorjena moč se obračunava enako kot za ostale uporabnike. Sončna elektrarna v omrežnino ne šteje, ker je proizvodna naprava.
Kdaj stopi v veljavo nova omrežnina?
Omrežnina po zadnjih informacijah stopi v veljavo 1. julija 2024. (Sprva je bil datum 1. januarja, potem je bila uvedba premaknjena na 1. marec, nazadnje na 1. julij 2024.)