V prejšnji objavi sem govoril o tem kako plinski štedilniki puščajo, kjer sem za lastni štedilnik prišel do ocene puščanja v volumnu 4,52 kubične decimetre na dan. Kako natančna je ta ocena?
Natančnost težko ocenim. Plinomer je že odstranjen, tako da nimam priložnosti, da bi ponovil eksperiment, nimam pa tudi opreme, ki bi omogočala natančno merjenje. Lahko pa primerjam svojo oceno z drugimi, ki so bolj znanstveno pristopali k meritvam uhajanja plina.
Stanfordska študija
Odmevna študija, ki so jo izvajali v Kaliforniji na Stanfordu, je obsegala meritve v 53 domovih, kjer so merili koncentracijo metana v zraku v kuhinji. Študija znana predvsem po presenetljivem zaključku, da približno 76% vseh emisij nastane ob tem, ko je štedilnik ugasnjen.
Njihove ugotovitve kažejo, da plinski štedilniki v povprečju v nedelovanju izpuščajo 57,9 mg/h metana. Porazdelitev med štedilniki je precej neenakomerna, saj je iz najslabših 5 štedilnikov uhajalo kar 49% vsega plina. Razen štirih štedilnikov so vsi ostali presegali emisije 10 mg/h. Iz večine štedilnikov in napeljave torej uhaja vsaj nekaj plina, ko štedilnik ni prižgan. Količine uhajanja plina iz štedilnika so bile zelo različne, vendar večina med 10mg/h in nekaj sto mg/h.
Izpusti pri enkratnem prižigu in ugasnitvi štedilnika so bili izmerjeni pri 45,9mg metana. Izpusti so odvisni od načina prižiganja, najslabši so štedilniki, ki uporabljajo pilotni plamen, a teh pri nas ni.
Študija ni odkrila nobene povezave med izpusti metana in starostjo štedilnika, ceno štedilnika ali prihodki gospodinjstva. Sam bi ob takih rezultatih začel razmišljati, da je zelo pomemben postopek montaže.
Primerjava z mojo oceno
Moj izračun ima v osnovi kaj nekaj problemov. Števec, ki ga uporablja Energetika Ljubljana, ima minimalni nazivni pretok Qmin 0,04m3/h, sam pa sem izmeril 0,000188m3/h, kar je okvirno 200x manj kot Qmin. Števec je certificiran zgolj znotraj območja, ki ga določata Qmin in Qmax. Zunaj tega območja ni preverjan in ima lahko znatno napako.
Prav tako bi lahko na števec vplivalo raztezanje in krčenje plina zaradi spreminjanja atmosferskega tlaka in prehodni pojavi v plinovodu, npr. ko sosedje prižigajo in ugašajo trošila.
Svojo "porabo" ob ugasnjenem štedilniku lahko pretvorim v miligrame. Če za gostoto metana vzamem 0,717kg/Nm3, lahko 4,52dm3/dan pretvorimo v 3,24g/dan metana, oz. na uro je to 135mg/h.
135mg/h zagotovo sodi v velikostni razred, ki so ga izmerili v stanfordski študiji, torej med 10mg/h in nekaj sto mg/h. Izvajalci študije so vseeno imeli precej bolj dodelano metodologijo meritev in boljšo opremo, ki je zares omogočala merjenje zelo nizkih koncentracij plina ne glede na vse ostale spremenljivke.
Če območje med 10mg/h in 100mg/h pretvorimo v kubične decimetre na dan, je to med 0,3347 dm3/dan in 3,347 dm/dan, kar je podobno številki, ki jo je izmeril moj števec.
