Končno smo se prigarali do nedeljskega večera, ko je bolj ali manj konec z agitiranjem glede referenduma o družinskem zakoniku. Hvala Bogu (in bogovom), ker je na Twitteru postalo že zelo presedajoče gledat verske gorečneže, žaljivi plakati, ki so pozivali k podpori zakonika pa so bili še manj okusni. Na tem mestu se sprašujem: kaj smo s tem referendumom dosegli?

Družinski zakonik v obliki, kakršno je sprejel Državni zbor, namreč ne prinaša nekih večjih sprememb, še posebej pa ne takih, proti kakršnim se je borila propaganda. Da, bile so želje v tej smeri, a je Aleš Primc uspel zakonodajalce prepričati, da so večino spornih členov iz zakonika črtali. Vse kar zakonik na koncu efektivno dela, je to, daje več pravic otrokom in da pravno izenačuje zvezo med hetero in homo seksualnimi partnerji. To je bil Državni zbor kot zakonodajalec primoran narediti zaradi odločbe ustavnega sodišča, verjetno bi to lahko rešili tudi z drugačnimi predpisi, vsaj dokler ne bi Ustavno sodišče razveljavilo še kakšnega člena. Poraja pa se vprašanje če je sploh možno narediti dva zakona, ki bi ločeno obravnavala istospolno partnersko zvezo in "tradicionalno" zakonsko zvezo, brez da bi bila ta rešitev neustavna, saj je že obstoj dveh zakonov na nek način diskriminacija.

Praktično vsi argumenti, ki smo jim bili priča (predvsem proti, pa tudi za), temeljijo na bolj ali manj kreativnih interpretacijah zakonov in tudi po natančnejšem branju ni možnosti, da uspe kdorkoli priti do dobrega zaključka kako bo center za socialno delo ali sodišče, na katerega se bo istospolni par obrnil, na koncu odločil. In, konec koncev, marsikaj (npr. posvojitve) je tehnično možno že sedaj, v kolikor istospolna partnerja ne registrirata zveze prehitro.

Po drugi strani je s političnega vidika zanimivo opazovati organiziranje okrog referenduma. Cerkev se je z vso težo postavila nasproti družinskemu zakoniku, kot da bi ji šlo za preživetje. Ji gre? Je zakonska izenačitev partnerskih zvez to, kar bo Cerkvi onemogočilo delovanje? Je padec družinskega zakonika tisto dejanje, ki zmore Cerkvi na Slovenskem podeliti odpustek za 800 milijonske minuse Mariborske nadškofije, brez da bi za to kdo moral prevzemati odgovornost? Ne vem, ampak 55% mi ne zveni kot odpustek.

Končni izkupiček je tak, da se v Sloveniji stvari ne spremenijo. Ne spremenijo se, ker smo za referendum porabili neverjetne količine politične volje in agitacije, da smo se zopet razdelili na dva standardna tabora. In tudi če je prišel zakon do referenduma, smo z (ne)sprejemom enega zakona vplivali zgolj minoren detajl v celotnem slovenskem pravnem sistemu. Medtem ko za kako drugo pobudo, ki bi dejansko prinesla kako pozitivno spremembo za vse, npr. za obvezno javno objavo donatorjev političnim strankam, te volje ne najdemo.

Politikom pa se smeji.