Termovizijske kamere so cenovno vedno bolj dostopne in tako sem letos ugotovil, da lahko posameznik za razmeroma dostopno ceno nabavi precej zmogljivo termovizijsko kamero. Termovizijska kamera nam omogoča, da lahko vidimo kako tople so površine okrog nas. Toplejše površine oddajajo več sevanja v infrardečem spektru, ki za zaznava senzor v termovizijski kameri.
S tako kamero lahko kvalitetno zaznavamo temperaturi na površini znotraj vidnega polja kamere. Nekdaj bi morali za tako meritev točkovno meriti gosto mrežo točk na površini, zdaj pa lahko zgolj z opazovanjem od daleč v trenutku vidimo temperaturo večje površine.
Čemu služi termovizijska kamera
Kaj se da ugotavljati z napravo, ki zaznava temperaturo?
Vidite lahko področja z višjo in nižjo temperaturo. Če vam okna ali vrata ne tesnijo in je skoznje prepih, se lepo vidi področje, kjer zrak hladi površine. Na okenski polici se vidi tudi hladnejše področje, kar je zaradi konvekcije tudi ob zatesnjenem oknu običajen pojav.
Če radiator ni odzračen ali pa se je v njem nabrala gošča in ne greje enakomerno, se to zelo jasno vidi.
Če se ventila ne da zapreti povsem do konca in nekaj tople vode še vedno kroži skozi ogrevalni sistem, tudi če je razlike samo par stopinj, lahko tak defekten ventil s tako napravo še vedno zaznate.
Če nimate izoliranih toplovodnih napeljav (kar bi bilo edino smiselno) in iztočite nekaj vode, se po steni z časovnim zamikom vidi sled napeljave. Hladno vodo je precej težje videti, ker je razlika v temperaturi manjša in je toplotni tok precej manjši.
Vidi se hladne kote sobe ali toplotne mostove - področja, kjer je zaradi slabe izvedbe izolacije ali konstrukcije pretok toplote večji.
Lahko se vidi tudi konstrukcijske lastnosti stavbe. Na posnetkih na youtube se na ameriških lesenih hišah vidi potek nosilnih stebrov, pri nas pa npr. potek travet - nosilcev montažnega stropa.
Velika večina na električno omrežje priključenih naprav se do neke mere greje. V sobi, ki jo pregledujete s termo kamero, naprave, ki imajo stand-by porabo, kar žarijo.
Če imate večji porabnik električne energije, npr. električni bojler za toplo vodo, se jasno razloči varovalka, preko katere se teče tok.
Če imate električne vodnike, preko katerih teče večji tok, lahko s termovizijsko kamero preverite, da so spoji kakovostni in da ne prihaja do pregrevanja.
Če imate kurišče na polena, lahko preverite če je pepel res ugasnil in ga je varno odložiti.
S termo kamero se lahko vidi tudi izparevanje vode, saj voda ob izparevanju ohlaja površino, s katere izpareva. Tako lahko hladne zaplate na kameri nakazujejo potencialna mesta, kjer je smiselno preverjati za vlago.
Na podoben način lahko vidite, če je oprano perilo že suho.
In seveda najpomembneje: s termo kamero lahko preverite, če sta kava ali čaj že dovolj ohlajena za zaužitje.
Katere lastnosti so pomembne pri termovizijski kameri
Termovizijske kamere imajo enako kot navadne kamere različno ločljivost senzorjev. Najmanj zmogljivi senzorji imajo ločljivost 80x60 pikslov. Pri teh je slika zelo zrnasta in so bolj na nivoju igrače, čeravno drage. Za resnejšo rabo so uporabni senzorji z 160x120 piksli in več. Zmogljivejši so hitro dražji.
Pri zaznavanju je pomembna tudi razločevanja razlike v temperaturi med sosednjimi piksli, ki nam določa kako majhno razliko v temperaturi bo senzor še sposoben zaznati. Manjšo razliko kot je sposoben zaznati senzor, bolj detajlen in dinamičen bo prikaz temperaturnih razlik in manjše razlike v temperaturi bodo potrebne, da opazimo anomalijo.
Vsaka termovizijska kamera ima tudi omejeno temperaturno področje delovanja, ki se tipično nahaja nekje od malo pod minusom in nekaj sto stopinj celzija. Vsekakor se je potrebno zavedati kakšno temperaturno območje je tisto, ki bi ga želeli opazovati.
Pomemben je tudi zorni kot termovizijske kamere. Cenejše kamere imajo nezamenljivo lečo, s katero je določen zorni kot. Za običajno rabo so najbolj uporabne takšne, ki imajo zorni kot nekje med 30° in 50°. Dražje naprave omogočajo menjavo leč, tako da npr. omogočajo manjši zorni kot in je z njimi potem možno snemati tudi z večje razdalje.
Večina cenejših kamer ima omejeno možnost ostrenja slike oz. nastavljanja fokusa.
Ostale stvari so stvar tega kako specializirano opremo želite, koliko dodatnih funkcij in katere, ter koliko vam priložena programska oprema olajša delo. Med dodatnimi funkcijami so pogosto povezljivost preko wifi in upravljanje preko aplikacije na telefonu, snemanje videa, nastavljanje fokusa, zamenjljive leče in tako dalje. Priložena programska oprema pa je tipično predvsem namenjena enostavnejšemu ustvarjanju poročil o pregledu.
Elektronske naprave v IR spektru žarijo. Primerjava različnih načinov prikaza IR kamere. Levo zgoraj je samo termalna slika. Desno zgoraj je kombinirana slika, ki v enem prikazu združi vidni in IR spekter. Levo spodaj je prikaz slika-v-sliki, desno spodaj je samo vidni spekter.
Triki in namigi
Ker termovizijska kamera zaznava infrardečo svetlobo, je potrebno pri interpretaciji opazovanja nekaj pazljivosti. Različni materiali namreč različno intenzivno sevajo IR svetlobo, kar poimenujemo emisivnost. Posebej je treba biti pazljiv pri kovinah.
Človeška koža ima emisivnost med 0.97 in 0.999, kar pomeni, da izseva praktično vse. Beton in zidak imata emisivnost okrog 0.90. Oksidiran aluminij ima emisivnost 0.20, zloščene kovine pa imajo zelo nizko emisivnost, samo 0.04.
Ker termovizijska kamera izračunava temperaturo površine posredno, na podlagi zaznanih emisij IR svetlobe, bo zaznana temperatura kovinskega dela precej zgrešena.
Podoben pojav je odbojnost. Zelo gladke površine delujejo kot zrcalo in v njih vidimo odsev drugih predmetov.
Če je potrebno odčitavati temperaturo kovinskih predmetov ali predmetov, ki delujejo kot zrcalo, je najlažji način, da jih prelepimo s krep selotejpom. Če tega ne moremo narediti, je potrebno nastaviti emisivnost oz. si predmet ogledati z različnih zornih kotov, da se prepričamo, da ne gre za odsev.
Par posnetkov
Levo: Neustrezna mansardna izolacija, tram je takoj za montažno steno.
Mačka, ki se ne boji kumare
Ali potrebujete termovizijsko kamero?
Termovizijska kamera je za posameznika še vedno relativno draga stvar, saj osnovne termovizijske kamere stanejo 400 do 500 evrov. Nedvomno pa so cene padle do te mere, da bi tako orodje moral imeti vsak, ki opravlja obrtniško delo, ki vključuje vroča dela, električne napeljave, vodovodne napeljave ali toplotne stroje.
- Viri in sorodno branje: