"Temna stran zelenih energij" oz. angleško "The Dark Side of Green Energies" je "dokumentarec", ki naj bi pojasnil, da pri zeleni energiji ni vse tako čisto kot se zdi.
Na kratko: Ni vredno ogleda, to ni dokumentarec.
Od filma sem pričakoval več. Je nenatančno in slabo artikulirana zmes željá po enostavnih rešitvah, kjer teh ni. V dokumentarcu je kar nekaj napačnih trditev, npr. ta, da so t.i. "redke zemlje" redke. V resnici so v zemljini skorji precej pogoste. Ali pa da so redke kovine "neznane snovi".
Skozi film se vzpostavlja pripoved, da so nekatera področja žrtvovana, predvsem v okoljskem smislu, za zeleno energijo. Obenem se povsem ignorira, da že obstajajo "žrtvovana področja" pri vsem kar človek počne zadnjih par tisoč let. Samo pri nas imamo npr. Idrijo, ki se poseda zaradi rudnika živega srebra. Vas Družmirje ima danes 0 prebivalcev, ker je na njenem mestu zaradi izkopa premoga iz rudnika lignita Velenje nastalo Družmirsko jezero. Rudnik urana v zapiranju Žirovski vrh zahteva stalni monitoring, da radioaktiven material ne pride v Soro in naprej v Savo. V Celju imamo Cinkarno, ki je zgrajena na industrijskih odpadkih, iz katerih se danes v reko Hudinjo izločajo težke kovine. V Mežiški dolini moramo zaradi rudnika svinca kontinuirano izvajati nadzor nad vsebnostjo svinca v krvi otrok, saj je tam narava že tako onesnažena s svincem, da lahko pride do povišanega vnosa svinca že s prehranjevanjem z domačo zelenjavo. Malo bolje jo je odneslo odlagališče rdečega blata iz predelave aluminija v Kidričevem, tam je na prizadetem okolišu danes fotovoltaična elektrarna.
Zadnja leta so pri nas žrtvovana področja predvsem odlagališča odpadkov in zbiralinice oz. predelovalnice odpadkov. Žal v zbiralnicah prihaja do požarov, dim pa razsaja po bližnji in daljnji okolici. Veste, kaj je tudi gorljiv nevarni odpadek, ki se zbira tam? Izrabljeno motorno olje. Tega v tem filmu ne boste slišali.
Tudi nafta pušča za sabo žrtvovana področja, od razlitij (razlitje tankerja Exxon Valdez na Aljaski, popustitev ventila na globokomorski naftni vrtini Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu), onesnaženja zraka (akutno npr. Zalivska vojna, kronično vsako večje mesto). Slika spodaj kaže, kako izgleda žrtvovano področje v osrčju Teksasa zaradi črpališč nafte in zemeljskega plina, vsaka bela pikica je vrtina. Tudi tega v tem filmu ne boste videli.
Žrtvovana področja pa puščajo za sabo tudi drugi rudniki, kjer človeštvo rudari baker, svinec, in vse ostale minerale. Praktično ves material, iz česar izdelujemo stvari, je prišel bodisi iz rudarjenja, bodisi smo ga pridobili iz rastlin.
Na koncu filma nekdo pozove še k spremembi celotnega družbenega sistema v smeri znižanja surovinske in energijske intenzivnosti sodobne družbe. Se strinjam, idealno bi bilo, če bi vsi kolesarili, ker je to energetsko optimalen način za prevoz oseb in za izdelavo kolesa porabimo zelo malo surovin, a močno dvomim, da bodo ljudje iz Mosta na Soči kolesarili v službo do Idrije.
Ta "dokumentarec" je predvsem širjenje strahu pred obnovljivimi viri energije, saj si za tarčo izbere zgolj sončne in vetrne elektrarne ter elektrifikacijo vozil. Da bi ta film zares bil dokumentarec, bi moral obravnavati industrijsko aktivnost na splošno, ter tudi industrijski aktivnosti na splošno pripisovati negativne okoljske učinke, po možnosti z drugačno in manj čustveno nabito besedno zvezo kot "temne strani".
Negativne okoljske učinke, degradacijo okolja in zastrupljanje povzročajo praktično vsa naša dejanja. "Zelena energija" oz. pravilno rečeno obnovljivi viri energije imajo za spremembo tudi potencialno svetlo stran, če do njih premišljeno pristopimo. In pravilen pristop seveda pomeni tudi reciklažo izrabljenih produktov, kar pa seveda velja za vse materiale, ki jih uporabljamo.