Koliko plačujemo za subvencije sončnim elektrarnam
pod kategorijami: slovenija energija sonce

Pogosto se kot argument proti sončnim elektrarnam pojavljajo subvencije. Subvencije, ki jih opisujem v tej objavi, se pojavijo na položnici vsakega plačilnega mesta pod postavko "Prispevek za SPTE in OVE". Ta izplačila nimajo nobene povezave z subvencijo, ki jo prejmejo domače sončne elektrarne. Te subvencije predstavljajo tudi največje finančno breme in so bile večinoma podeljene med leti 2009 in 2013.

https://zejn.net/b/2021/12/26/koliko-subvencij-placujemo-za-soncne-elektrarne/prispevek_spte_ove2.png

Subvencijska shema je med 2009 in 2013 delovala večinoma po pogodbi o odkupu električne energije po zagotovljeni ceni, pogodba pa je bila sklenjena za 15 let. Na začetku je ta shema imela smisel, saj so si investitorji s tem zagotovili povračilo investicije, ki sicer ne bi bila finančno smiselna. Slovenija je tako dobila znatno količino sončnih elektrarn, vendar pa se je ta shema končala relativno kmalu za tem, ko je nekdo naredil preračun koliko to stane.

Subvencioniran odkup električne energije po tej shemi izvaja Borzen oz. njegov organizacijski del Center za podpore proizvodnji zelene energije. Ta objavlja tudi poročila o izplačilih subvencij. Spodnji graf prikazuje izplačila.

https://zejn.net/b/2021/12/26/koliko-subvencij-placujemo-za-soncne-elektrarne/subvencije_pv2.png

Na grafu so subvencije različnim tipom elektrarn, največji znesek pa poberejo sončne elektrarne, ki so leta 2020 prejele 51% izplačil. Izplačila sončnim elektrarnam so dosegla plato okrog 70 milijonov evrov in to po tem, ko je nekdo ugotovil, da bo znesek skozi 15 letno dobo odplačevanja relativno visok. Ocena končne vrednosti subvencij za sončne elektrarne prek centra podpor bo okrog 1.050 milijonov evrov, če predvidimo poenostavljen izračun 70 milijonov krat 15 let. Do sedaj smo do vključno 3. kvartala 2021 izplačali 663 milijonov evrov, torej smo malo čez polovico. Malo čez polovico smo tudi po tem, da so subvencije dosegle plato leta 2013, danes pa smo 8 let kasneje. Te subvencije bomo v večjem znesku odplačevali še približno do 2028, potem pa bodo upadle, vsaj te iz naslova sončnih elektrarn.

Kako so te subvencije narasle na tak znesek?

Leta 2009 smo po vzoru drugih držav uvedli subvencije na obnovljive vire energije. Zagotovljena cena odkupa megavatne ure električne energije iz sončnih celic je bila leta 2009 sprva 415 EUR/MWh, potem pa je bilo predvideno, da se bo vsako leto znižala za dodatnih 7% glede na prvo leto. Med letom 2009 in 2013 se je cena celic znatno zniževala in tako se je vsako leto sprejemalo nove uredbe, ki so odkupno ceno za leto 2013 zniževale iz prvotno predvidenih 300 EUR/MWh najprej na 249 EUR/MWh, potem 216 EUR/MWh, potem na 164 EUR/MWh in končno na 150 EUR/MWh. Verjetno "najdražja" napaka je bila, da je bil samodejno priznan fiksen, v uredbi vnaprej določen strošek na enoto proizvedene električne energije, ne glede na to koliko je investicija dejansko stala.

Od takrat se je marsikaj spremenilo glede podpor, ki jih izplačuje Center. Investitorji morajo sedaj ponuditi svojo ceno, pod katero so pripravljeni prodajati električno energijo, to pa lahko center sprejme ali zavrne, tako da ne prihaja več do pomembne razlike med priznano ceno in stroški, ki jih ima investitor.

V Sloveniji smo v dobi med 2009 in 2013 dobili okrog 250MW nameščenih sončnih elektrarn. Takrat je bila cena postavitve sončnih celic visoka, zato je večji del Evrope podprl subvencijske sheme, ki niso bile neposredno odvisne od stroškov postavitve. Morda so k znižanju stroškov postavitve sončnih celic pomagale tudi te subvencije, koliko je to res, bo težko dokazati. Dejstvo pa ostaja, da so sončne celice desetletje pozneje ena ekonomsko cenejših oblik pridobivanja električne energije.

Takratno znižanje subvencij ob koncu 2013 je precej oklestilo investicije v sončne elektrarne in potem dolga leta nismo dodajali večjih količin sončnih elektrarn. To se dogaja šele zadnja leta, delno zaradi tega, ker so domače sončne elektrarne postale cenovno dostopnejše in z net-metering shemo same pokrijejo svojo investicijo, delno podjetja iščejo načine, da si znižajo izdatke za energijo oz. da zmanjšajo svoj ogljični odtis, pojavljajo pa se tudi že večje sončne elektrarne, ki jih postavljajo elektro energetska podjetja. K temu pa pomaga, da so tudi Slovenijo dosegle "evropske" višje cene električne energije.


Viri: