Kako pravilno uporabljati Supervizor
pod kategorijami: slovenija zanimivosti politika drzava

Supervizor je z moje strani dobrodošla novost. Javne finance, javno razgrnjene, na voljo kot kvalitetna podlaga za argumentirano debato o potratnosti države. Zdaj so številke vsaj javno dostopne in lahko ovržejo ali potrdijo teorijo oz. dajejo nadalnje smernice za raziskovanje.

Pri raziskovanju pa opažam, da ljudje ne razumejo osnov delovanja ekonomskega sistema in možnosti, ki jih ponuja Supervizor in drugi viri. Teh virov ne izčrpajo, pa že vlečejo (napačne) zaključke.

Kaj je po vaše zaslužek? Če pri dobavitelju kupim 100kg klobas po nabavni ceni 5€/kg, me to stane 500€. Če te klobase odprodam po ceni 15€/kg, dobim 1500€ dohodkov. Pridelal sem 1000€, od katerih moram odšteti še razne stroške (prevoza, hladilnika, plača prodajalca, ipd.). Kar ostane je (po mojem mnenju) profit oz. zaslužek. Če torej 100kg klobas prodam Policiji, od države dobim 1500€, kar pa še ne pomeni, da sem z državo tudi zaslužil 1500€. Zaslužkov v pravem pomenu se ne vidi niti iz Supervizorja niti iz nobenega računa, ki vam ga izda kdorkoli, ki opravlja storitve. Zaslužek je v osnovi interna zadeva podjetja.

S tem v mislih se lahko odpravimo po primeru članka na Žurnalu, kjer razkrivajo "zaslužke". Pravilno ugotavlja, da država večinsko uporablja storitve od podjetij, ki so v njeni lasti (Mobitel, Zavarovalnica Triglav, itd.), niso pa tista nakazila zaslužki. Novinarka bodisi ne razume besede "zaslužek" bodisi jo namenoma narobe uporablja, da je članek bolj senzacionalen.

Pravilno tudi ugotavlja, da Stanovanjski sklad RS močno sodeluje z Andrejem Škrkom, ne navede pa povezave do grafa na Supervizorju, niti ne omeni, da je bila večina sredstev nakazana julija 2007. Je novinarka povprašala notarja ali Stanovanjski sklad o teh transakcijah? Zaenkrat ne kaže.

Nevključevanje že znanih dejstev iz drugih medijev je šlamparija. Kot navaja Dnevnik, je pri milijonskem nakazilu Mestne občine Ljubljana Marijanu Sušniku šlo za odkup zemljišča.

"Razmeroma neznana družba AAS" ima polno ime Avtorska agencija za Slovenijo, registrirana pa je za dejavnost "druge pravne storitve". Na njihovi spletni strani najdemo obrazce, iz katerih lahko sklepamo, da gre za posredniško agencijo za sklepanje avtorskih pogodb. So to torej odvetniki? Razmerje med nakazili iz javnega sektorja in čistimi prihodki od prodaje je 1000%, 10-kratnik. To je smiselno, saj AAS v resnici prodaja posredovanje denarja, le manjši procent teh prejetih sredstev pa šteje tudi v čiste prihodke od prodaje. "Študentski servis" za avtorske pogodbe torej.

Kako torej dobiti več informacij, na podlagi katerih je možno sklepati kaj več?

Supervizor pokaže ogromno podatkov, a zelo malo informacij oz. odgovorov na kaj, zakaj in kako.

http://www.kiberpipa.org/~hruske/imgaes/su1.png

Ob kliku na ime podjetja (zgoraj označeno z rdečo) vas Supervizor ponese na `Ajpes`_. Tam si lahko (prijavljeni) ogledate nekoliko več informacij o podjetju:

http://www.kiberpipa.org/~hruske/imgaes/su2.png

Alternativa Ajpesu je `Bizi.si`_, kjer se vidi še kako informacijo več (npr. število zaposlenih).

http://www.kiberpipa.org/~hruske/imgaes/su3.png

Ob kliku na "več" (zgoraj označeno z rdečo) se pokaže polni izpis

http://www.kiberpipa.org/~hruske/imgaes/su4.png

Več informacij o bilancah imajo še `Finance v svojem mini finančnem poročilu`_:

http://www.kiberpipa.org/~hruske/imgaes/su5.png

Torej, preden kdo začne trditi, da je nekdo "zaslužil" z državo, naj najprej preveri pojem "zaslužek" v SSKJ, potem pa še izdatno preveri kaj se je zgodilo v javno dostopnih zbirkah in tudi pri proračunskih uporabnikih. Še posebej to velja za tiste novinarje, ki si želijo, da bi jih sogovorniki jemali resno.

P.S.: Še enkrat: bodite pazljivi pri branju in dvakrat premislite kaj napišete.