Električno kolo
pod kategorijami: energija elektrika prevoz transport

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo prvič v Sloveniji subvencioniralo električna kolesa. Pričakujem, da bo ta razpis med bolj izkoriščenimi. Uporaba dvokoles, tudi električnih, je en boljših načinov za zniževanje ogljičnega odtisa.

Kaj je tako čudežnega pri kolesih? Kolesa izmed vseh načinov gibanja po prostoru potrebujejo najmanj energije na prevoženo razdaljo. Kolesa so najbolj učinkovit mehanizem za gibanje po tleh, vključno s celotnim živalskim svetom.

Z elektrifikacijo koles se do neke mere poveča potreba po električni energiji, a precej manj, kot v primeru električnega avta. Električna kolesa trošijo do približno 16Wh na kilometer v primeru vožnje zgolj na električni pogon in 10Wh na kilometer v primeru pomožnega električnega pogona. Električni skuterji trošijo tja do 40Wh na kilometer. Manjši električni avtomobil troši do 200Wh na kilometer. Električno kolo za premagovanje razdalje torej porablja 10x do 20x manj energije kot električni avto. V primerjavi z avtomobilom na fosilna goriva, ki troši 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov, je električno kolo kar 30x do 60x bolj učinkovito.

Posledično električni dvo- in trocikli trenutno prispevajo največji delež k zniževanju povpraševanja po naftnih derivatih, kot kaže spodnji graf.

Graf: Količina zmanjšanja povpraševanja po nafti glede na vrsto električnega vozila

Kar 59 odstotkov dnevnih migracij v Sloveniji traja manj kot pol ure, povprečna migracija traja 23 minut. Ob predpostavki, da je večini ljudi sprejemljivo do pol ure dnevne migracije do delovnega mesta, je razdalja, ki jo opravi električno kolo s hitrostjo 30km/h, približno 15 kilometrov. Znotraj razdalje 15 kilometrov od centra Ljubljane so Medvode, Mengeš, Domžale, Škofljica in Ig.

Graf: Delež dnevnih migrantov na delo glede na čas trajanja vožnje

Nekaterim elektrifikacija koles ni dobrodošla in so mnenja, da morajo biti kolesa zgolj na nožni pogon. Na zgoraj omenjenih relacijah trenutno kolesari zelo zelo malo ljudi. Ni se za bati, da bi število kolesarjev iz teh krajev zrastlo, če jim ponudimo navadno kolo. Vožnja z električnim kolesom pa dopušča dneve, ko nismo v najboljši kondiciji in razdalje, na katerih bi se sicer prepotili.

Seveda k kolesarjenju na daljše razdalje pripomore tudi dobra kolesarska infrastruktura. Žal je ta pri nas slabša kot za osebna vozila. Stanje se izboljšuje, ampak počasi. Morda je največja ovira za električno kolesarjenje pomanjkanje varnih kolesarnic.

Subvencioniranje nakupov je pogosto stvar polemik. Na Švedskem so že uvedli podoben ukrep, za katerega obstaja ekonomska analiza o učinkih ukrepa. Avtorji so ugotovili, da je kar 23% oz. približno četrtina kupcev električnih koles povsem opustilo rabo avtomobila za dnevno migracijo, več kot pol (54%) pa jih je zmanjšalo rabo osebnega avtomobila. Subvencija ni bila vezana na lastništvo osebnega avtomobila, tako da je bilo kar nekaj takih kupcev, ki z električnim kolesom niso nadomeščali rabe avtomobila. Posledično so, s precej predpostavkami, izračunali, da tak netargetiran program subvencije vrednoti emisije z 589 USD na tono emisij CO2. Vredno razmisliti, če ne bi bilo bolje, da subvencija cilja neposredno na obstoječe lastnike avtomobilov.


Viri: